Letošnje zime se je prijelo ime zelenka, pravi Peter. »Postregla je s temperaturami pod lediščem, vendar le toliko, da se je narava umirila in ni šla spat. Z daljšanjem dneva in obilico toplega sonca čez dan pa je februar poskrbel, da se zdaj narava hitreje zbuja iz že tako plitkejšega spanca. To lahko opazimo po zgodnjih sortah sadnega drevja in okrasnih grmovnicah, katerih brsti se napenjajo hitreje,« je povedal. A čeprav so temperature čez dan že povsem primerne za delo na vrtu, je opozoril, zemlja še ni ogreta, zato ne prehitevajte s pripravo vrta, sajenjem in saditvijo. Raje se posvetite pripravam na delo na njem.

Prezračite rastlinjak in ne hitite s paradižnikom

Zdaj je čas, da pregledamo obstoječe posevke, pripravimo sadilni načrt, preverimo orodje in počasi začnemo delati. »Vsi, ki imate rastlinjak, ga dobro zračite. Posledica toplega dneva in vlage v zraku je namreč razvoj plesni.« Še preden karkoli posadite, ga torej konkretno prezračite. Šele nato začnite razmišljati o tem, kaj boste posadili vanj. »Vrtičkarji z rastlinjakom imate prednost, ker lahko letos prej sejete in sadite solate, peteršilj, špinačo, korenje, zeleno, por in čebulo. Vendar nikar ne pozabite, da je v vašem rastlinjaku čez dan toplo, medtem ko je ponoči tam dosti nižja temperatura. Zato ne hitite s paradižniki, kumarami, bučkami, čiliji in paprikami.«

Težave na peščeni zemlji

»Pred setvijo in sajenjem zemljo zrahljajte ter pognojite z briketiranim gnojem, ki je termično obdelan, da ne bo zeli in bolezni. Dodate lahko še mineralna gnojila in tudi prekopavati že lahko začnete. Čeprav vam bolj kot prekopavanje zemlje priporočam rahljanje in uporabo zastirke. Tisti, ki prekopavate zaradi težke ilovnate zemlje, si lahko pomagate s kremenčevim peskom ali zeolitom, ki ga na kvadratni meter posujete en ali dva kilograma. Gnojite s konjskim gnojem, saj je težka zemlja hladna in jo bo gnoj pogrel. Dodate lahko še lesne sekance, kokosova vlakna in domač humus, pa boste v nekaj letih dosegli želeno rahlo bogato zemljo,« je razkril sogovornik. Letos zna biti sicer več težav s peščeno zemljo kot z ilovnato. »Področja s peščeno zemljo imajo težavo, ker toplo sonce že sedaj suši vrt. Vrt zato pognojite z briketiranimi in mineralnimi gnojili ter dodajte lesna ali kokosova vlakna (70 litrov na dva in pol kvadratna metra), ki jih pokrijete z zastirko iz slame. Pomembno je, da ne izgubljate preveč vode, razen na območju z nizko podtalnico.« Prazna pripravljena greda ni dobra, ker se hranila izgubljajo, zato jih nikoli ne pripravljajmo preveč vnaprej. Če ste si vrt pripravili že jeseni, pregrabite zgornji sloj zemlje, da vidite, kaj se dogaja pod površjem.

Ptičjo krmilnico prestavite na vrt

S toplimi dnevi se zbujajo tudi majhni spremljevalci na naših vrtovih, kot so polži, strune, bramorji in drugi. Eni so dobrodošli, drugi ne. Število slednjih pomaga narava zmanjševati s hladnimi nočmi. Da se ne bi preveč udomačili in razmnožili v vašem vrtu, lahko poskrbite še na nekatere druge načine. »Če imate ali si lahko sposodite kokoši, jih čez dan spustite na vrt, ki naj bo ograjen. Pridne so pri spravilu jajčec in mladih polžev, strun, bramorjev ter drugih neželenih gostov. Prav tako je zelo pametna poteza, če na vrt prestavite ptičjo krmilnico, da vam bodo škodljivce pomagale odstranjevati siničke,« je priporočil strokovnjak.

Leto bo plodno

Posebnost letošnje zime bo po Goleževih predvidevanjih vidna poleti, ko bodo morda pogostejše padavine. »Sredi aprila nas lahko preseneti malo snega, ki se ne bo dolgo obdržal, lahko pa nam napravi nekaj škode na vrtu. Če gre verjeti ljudskim prepričanjem in naukom, znajo ledeni možje v maju krepko pokazati zobe.« Kljub temu bo leto plodno za vso zeleno zelenjavo in še posebej za kapusnice, meni. Le na pravi čas za sajenje je treba počakati, je še enkrat poudaril. »V zemlji, ki se segreje vsaj na deset stopinj Celzija, preden začnemo sejati in saditi, vse raste hitreje. Ob morebitni kasnejši pozebi pa pridelke zaščitite s kopreno. Ta res ne more delati čudežev, a je dobro pomagalo v izrednih in nepričakovanih vremenskih okoliščinah.« In še zadnji njegov nasvet: »Vrtnarite z ljubeznijo in prepričan sem, da vam bo narava vračala v obilju plodov in sočnih okusov.«