Skrb za domačo žival, če jo imaš. Znano je, da hišni ljubljenčki dobro vplivajo na zdravje lastnikov. Zaradi pogostih sprehodov imajo njihovi lastniki bolj utrjeno telo, hkrati pa psi in mački dobro delujejo tudi na človekovo psiho. Nekateri zdravniki trdijo, da predvsem psi lastnikom podaljšajo življenje za dve leti. Ob tem velja omeniti, da lastniki psov, ki redno vodijo svojega štirinožca na sprehod, nikoli niso osamljeni. »Po sprehodu gredo lastniki kužkov pogosto še skupaj na kavo …«

Toda kdor ima hišnega ljubljenčka, pravi sogovornica, mora odgovorno skrbeti zanj. »Žival ne sme biti lačna, žejna, ne sme ji biti vroče, ne sme je boleti ali zebsti. »Prav tako ni dobro, da je cele dneve sama doma.« Nesprejemljivo se ji zdi, da nekateri svoje pse ali mačke, ko se jih naveličajo, spustijo na tuje dvorišče ali jih zavržejo ob cesti ali gozdu. »To so nevestni lastniki, ki ne čipirajo in cepijo psov in mačk, zato jih tudi ni možno izslediti.« Sicer pa morajo biti psi vzgojeni, lastnika morajo ubogati, zunaj morajo biti obvezno na vrvici in med množico ali v avtobusu tudi z nagobčnikom.

Prehrana. Psi in mačke so mesojede živali, zato morajo biti živalske beljakovine glavna sestavina njihovih obrokov ne glede na to, ali jedo industrijsko pripravljeno ali doma kuhano hrano. »Psom in mačkam ne dajemo sladkarij in naj jedo le zjutraj in zvečer. V skodelici pa naj imajo vedno svežo vodo.« Če mačko in psa pravilno hranimo, sta zdrava in imata sijočo dlako. Če pa zbolita ali sta predebela, ju hranimo dietno, tako kot priporoči veterinar.  

Čistoča. »Domači živali je treba vsakič, ko pride s sprehoda, temeljito obrisati tačke ali jo celo oprhati, če se je valjala po blatu, sploh če leži na kavču v dnevni sobi ali celo v lastnikovi postelji. Enako velja za mačke, ki hodijo ven. Res je, da se sicer same umivajo, a nikoli tako temeljito, kot to lahko stori njihov lastnik.«

Predlaga, da začno lastniki hišnih ljubljenčkov za ustno higieno skrbeti že pri mladičkih in jih počasi navajajo na čiščenje zob. »Čiščenje lahko opravljamo z gazo, ovito okoli prsta, na katero nanesemo nekaj zobne paste za pse (z okusom po mesu), kasneje se priporoča uporaba mehke otroške zobne ščetke. Čiščenje naj postane vsakodnevna rutina, ki bo poplačana z zdravimi zobmi in dlesnimi vašega ljubljenčka.«

Za zdravo ustno votlino je treba skrbeti tudi pri mačkah.

Obisk veterinarja. »K skrbi za domačega pasjega ljubljenčka spada tudi to, da ga pri dveh mesecih prvič pripeljejo na pregled k veterinarju.« Takrat dobi žival svojo kartoteko. Povedo jim, ali je zdrava, in jo cepijo proti nalezljivim boleznim, saj jih vedno pregledajo od smrčka do repa.

V skladu s slovensko zakonodajo je obvezno vsakega psa registrirati. »Pri tem veterinar psa označi (dobi mikročip) in to številko oznake vnesejo v njegov identifikacijski dokument (potni list).« Hkrati gre ta številka v tako imenovani centralni register psov. Tam so vsi podatki o psu in lastniku.

»Na podlagi tega čipa se zlahka ugotovi, kdo je izgubljeni pes in komu pripada.«

Res pa je, da nekaj tisoč psov ni registriranih in tudi ne obiskujejo veterinarja.

»V naši državi je obvezno tudi cepljenje proti steklini, ki je smrtno nevarna za žival in neozdravljiva za človeka, če ga ugrizne ali opraska okužena žival.« Zato je treba cepiti vse pse!

Pobiranje pasjih iztrebkov. Vsak lastnik mora pobirati iztrebke, ko pelje svojega štirinožca na sprehod! Po možnosti naj ima s seboj naravi prijazno vrečko in ne plastične.

Ve se, da pasji iztrebki, ki so na tleh, zaidejo z otroških rok v usta. »Tako se prenašajo paraziti (gliste in tudi trakulja).« Opozori, da so nevarni tudi mačji iztrebki, ki lahko povzročijo toksoplazmozo, ki je še posebno nevarna za nosečnice, in mikrosporijo, ki se prav tako prenaša na človeka. »Mačke, ki so zunaj in se tam parijo, se lahko okužijo tudi z aidsom in levkozo. Zato je priporočljivo vse domače mačke sterilizirati in kastrirati.«

Če je prostoživečih mačk v nekem okolju preveč in so moteče, če nihče pošteno ne skrbi zanje, lahko vsakdo pokliče veterinarsko upravo oziroma inšpekcijo ali občino, kjer dobi navodila, kdo poskrbi za takšne živali. V vsakem primeru morajo ti ali oni mačke poloviti in odpeljati v zavetišče.  

Bolhe in klopi. Vsaka domača žival lahko stakne bolhe in klope, ko je zunaj ali v stiku z drugimi živalmi. Jajčeca bolh se prilepijo na dlako živali ali jih lastniki v stanovanje prinesejo z obutvijo.

»Žival začne na mestu pika srbeti, začne se gristi in praskati. S tem si poškoduje kožo. Na prizadeti koži se začnejo razmnoževati bakterije, kar lahko privede do hudih, celo gnojnih vnetij kože,« nadaljuje in doda, da so bolhe tudi vmesni gostitelj trakulje. Pes ali mačka pojesta okuženo bolho, ko se grizeta, s tem pa lahko tudi razvojno obliko trakulje.

Če lastniki hišnih ljubljenčkov opazijo na svoji živali bolhe, naj jih takoj ustrezno zaščitijo. »Hkrati presesajte stanovanje, posebno bodite pozorni na temne, ozke reže (parket, pod omaricami, pod vrati…). Vrečko za sesalnik po uporabi zavrzite! Še učinkovitejše je sesanje s parnim čistilcem, ki bo uničil tudi razvojne oblike bolh. Treba je tudi oprati pasje in mačje ležišče oziroma zavreči, če ni pralno!«

Tako kot za ljudi so klopi nevarni tudi za domače živali. Sezona klopov se začne zgodaj spomladi (lahko že februarja) in traja do pozne jeseni. Ob milih zimah jih lahko opažamo vse leto. »Za okužbo s klopnoprenosljivimi boleznimi je dovolj že en sam klop. Najpogostejši simptomi so neješčnost, apatičnost, povišana telesna temperatura, smrdeč urin, povečane bezgavke, izmenično šepanje na vse štiri okončine.« Zato je, poudarja veterinarka, zaščita ljubljenčka zelo pomembna. »Obstajajo različni zaščitni preparati, ki jih je najbolje kupovati pri veterinarjih ali v lekarnah. Izbirate lahko med ampulami, ovratnicami in tabletami, ki učinkujejo različno dolgo.«

Več v reviji Zarja št. 8, 19. 2. 2019.