Odločili smo se, da otroku odpovemo malico v šoli. Nismo fanatiki, vendar po mojem prepričanju paštete, hrenovke, predpakirane sladice, sladki jogurti in slabi »sokovi« niso primerna hrana zanj. Tako mu zdaj pripravljam »supersendviče«, zraven pa še sveže sadje, in prijatelji mu celo zavidajo, kako dobro malico ima. Premišljujem, da bi vključila še kaj s seznama zdrave prehrane, ki jo uživamo doma, pa me malce skrbi varnost. Kaj sme v torbi čakati štiri ure, ne da bi postalo nevarno? Zelo bom vesela vaših nasvetov. Anita P.
Pozdravljeni, pogumna mama, vedno znova smo veseli, ko se oglasi človek, ki se je odločil prijeti vajeti v svoje roke, četudi s tem tvega, da postane »črna ovca«. Verjamem, da ste pred tem korakom poskusili marsikaj, slednjič pa ugotovili, da sistem resnično ni naklonjen temu, da bi bil vaš otrok (in z njim mnogi drugi) bolj zdrav. Prehrana nedvomno polaga izjemno veliko kamenčkov v mozaik zdravja. In če vemo, da se otroci v vzgojno-izobraževalnih institucijah prehranjujejo večji del dneva, to vsekakor ni neka mejna tema. Zgolj v pojasnilo preostalim bralcem, ki s tematiko morda niso seznanjeni. Otrok lahko dobiva posebno prehrano le, če ima za to ustrezno zdravniško potrdilo. Ta so po večini namenjena otrokom, ki imajo uradno potrjene alergije. V praksi to pomeni, da dobivajo obroke brez jajc, mleka, glutena ali česa drugega. V tej skupini ni otrok, ki imajo prav tako hude alergije na določena živila (kar najbolje opazijo starši in potrdijo, denimo, testiranja z bioresonanco), a uradna testiranja tega niso pokazala. V vsakem primeru nobena šolska dieta, tudi ob potrdilu zdravnika, otroku ne zagotavlja niti mu ni dolžna zagotavljati živil v najčistejši, čim manj predelani različici. Še več – nobena dieta ne omogoča, da bi bil otrok upravičen do ekološko pridelanih živil.
Na koga sedaj zvrniti krivdo? Zagotovo še najmanj na močno preobremenjeno kuharsko osebje v šolskih kuhinjah, ki za skromno plačo dela pridneje od mravljic. In jih razumem, da postanejo nejevoljni, ko se pojavi še en starš s posebno željo. Tako se na žalost običajno gleda na vsakogar, ki kakorkoli odstopa – in ki seveda nima ustreznega potrdila, da sme uradno biti drugačen. V tej skupini se tako hitro znajdejo vegani, vegetarijanci, pa tudi povsem »normalni« vsejedci, ki si le želijo zdrave, polnovredne, nepredelane hrane, ki ni obremenjena s pesticidi in kopico e-jev. Kuharice, tudi pravkar izučene, o pomenu zdrave prehrane tudi niso najbolje poučene. Pa to na žalost ne velja le za kuharice v šolskih kuhinjah. Tudi nekateri kuharski mojstri, ki jih pozna vsa Slovenija, so še zelo daleč od zdrave prehrane. Za enega od njih smo pred kratkim lahko prebrali, da svojim otrokom za zajtrk pripravi čokolešnik ali jogurt s čokoladnimi kroglicami. Bi lahko šli dlje od zdravega?
Sistem na žalost ni naravnan tako, da bi bil otrokom v korist, in tako je veliko prepuščenega dobri volji, še bolj pa iznajdljivosti organizatorjev prehrane, ki v največji meri bdijo nad tem, kaj se bo znašlo na šolskem jedilniku. Dobra novica je, da je na njem sedaj končno tudi nekaj ekološko pridelanih živil in da svoje mesto najde vse več lokalno pridelane hrane. A še vedno je ob tem vse preveč kruha s tisoč in enim aditivom (vključujoč žemljice, štručke, rogljičke …), homogeniziranega mleka in mlečnih izdelkov ter visoko predelanih mesnih izdelkov (pašteta, hrenovke, salame). Vse to je sicer hrana, ki jo imajo otroci radi in zagotavlja, da bodo krožniki po malici kar najbolj čisti. Obenem pa jih ta ista hrana peha v razdražljivost, živčnost, nemir, kar lahko opazimo takoj po obedu, dolgoročno pa s kopico aditivov, prečiščene moke, sladkorja in soli nič drugam kot v – bolezen.
Vse to vi že veste, sedaj pa se sprašujete, kaj otroku ponuditi, da bo varno. Zelo veliko oziroma skoraj vse, kar bi zaužil tudi doma, bo enako varno tudi nekaj ur pozneje. Vseeno lahko upoštevate naslednjih nekaj nasvetov:
Hrano zapakirajte v termo posodice. Na trgu poznamo čudovite in barvite termo posodice Aladdin, ki svojo nalogo opravijo več kot dobro, niso težke, pa še privlačnih barv so. Vanje lahko zjutraj daste vse od toplih kaš, juhic, svežih palačink in druge hrane, za katero želite, da ostane topla. Po drugi strani to isto posodo lahko uporabite tudi tedaj, ko želite, da ostane hrana hladna. Pogoj, da bo posoda res več ur obdržala želeno temperaturo, je, da jo pred tem temeljito segrejete (z vročo vodo) ali ohladite. Posoda tudi izjemno dobro tesni, zato lahko otrok v njej nosi tudi juho, ne da bi se bal, da bo polil zvezke.
Uporabljajte začimbe. Medtem ko v industrijsko predelani hrani za »varnost« skrbijo aditivi, zaščitna atmosfera in sterilnost na vsakem koraku, imajo pri doma pripravljenih jedeh to vlogo začimbe. Mnoge med njimi namreč učinkujejo močno protimikrobno. Tudi zato so začimbe igrale tako pomembno vlogo v preteklosti, ko ljudje še niso poznali hladilnikov in zamrzovalnih skrinj. Tako je še danes marsikje po svetu. Ko sem potovala po Maroku, sem na kilometre dolgih lokalnih tržnicah videla gore mesa in rib, tam so se ves dan dobesedno pražili na visokih temperaturah. Iz njih so branjevke kuhale kosilo, vendar pri tem niso pozabile odpreti vsaj petih kozarcev z začimbami!
Kuhajte sveže. Hrana bo zagotovo varnejša, če jo boste pripravljali sproti in je ne pogrevali. Sicer tudi pri pogrevanju poznamo nekaj zvijač, kot smo o tem pisali pred dvema tednoma, pa vendar. Količina hrane, ki jo zaužije otrok, res ni velika, zato ni potrebe, da bi jo pripravljali vnaprej, zamrzovali, pogrevali ipd.
Preliv pripravite ločeno. Očitno vaš otrok nima težav z uživanjem sadja in zelenjave. Če mu ob tem radi ponudite kakšen preliv, naj si jed zmeša sam tik pred zaužitjem. To pomeni, da mu doma narežete različne vrste sadja in/ali zelenjave, preliv pa pripravite ločeno. Nekatere termo posodice imajo dva prekata, tako je v prvem lahko solata, v drugem pa preliv.
Pazite na čistočo. Posoda, v katero otroku pripravljate hrano, naj bo vedno skrbno pomita, prav tako naj bodo čiste vaše roke, delovna površina in ne nazadnje – otrokove roke, ko bo užival hrano.
In kaj ponuditi otroku?
Pravite, da vaš otrok trenutno uživa zdrave sendviče, vendar bi si želeli več raznolikosti. Z že omenjenimi termoposodicami omejitev pravzaprav ni, zato vam bom v nadaljevanju predstavila le nekaj možnosti, kaj vse mu še lahko pripravite za malico. Poskusila se bom držati pravila, da naj vsaka od naštetih jedi ustreza štirim kriterijem: zdravo, varno, hitro pripravljeno in slastno.
Žitne kaše na tisoč in en način. Kuhano proso, kvinoja, pira, ajda, ovseni kosmiči so odlična in krepčilna jed, četudi jih skuhamo le na vodi. Ko jim dodamo priboljške, od različnih vrst suhega sadja, sladkih začimb (npr. cimet, klinčki, vanilja, janež), kakava, rožičeve moke, medu, marmelade do čežane ipd., postanejo izjemno okusni, hkrati pa ne tvegamo, da se bodo pokvarili, saj v njih ni mleka. Vse te kaše so sicer hitro pripravljene, saj se kuhajo največ dvajset minut. Če zjutraj nimate toliko časa, jih lahko pripravite že zvečer (ali vsaj namočite zrnje), posodo ovijete v odejo in kaša bo zjutraj še vedno topla. Tedaj ji le še dodate poljubne dodatke, zapakirate v posodo in malica je pripravljena.
Več v reviji Zarja št. 7, 12. 2. 2019.
