"Izkazalo se je, da je imel oče še nezakonsko hčer, ki je od mene mlajša vsega pol leta. Zanjo je plačeval, skrbel in imel z njo redne stike. Kar je še huje, ona je zame vedela. Ko se ji moj oče nekaj časa ni oglasil, jo je seveda zaskrbelo in me je poklicala. Zdaj hoče v svoji žalosti navezati stike z mano, saj nima več niti svoje mame, jaz pa to odklanjam. Briga me zanjo! Moj oče je namreč vedno poudarjal, da so zanj svete tri stvari: vera, domovina in družina. No, zdaj je videti, da je vsaj pri dveh hudo grešil in da so bile njegove besede prazne. Zelo sem ga spoštovala, zame je bil avtoriteta in zgled, zdaj pa vidim, da je bil navaden lažnivec, kurbir in dvomljive morale. Očeta sem izgubila v vseh smislih. Ne premorem niti toliko empatije, da bi tolažila in bila v oporo materi, tudi nanjo sem jezna in ji ne verjamem, da ni nič vedela ali vsaj slutila. 30 let jo je varal! Sprašujem vas, kako naj človek živi s tem zavedanjem, če mi je kaj takega storil oče, mi lahko tudi mož, najboljša prijateljica, otrok … Počutim ser izdana, osramočena in opeharjena"
- Zala
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 14., 2. april, 2024.
