Takšne koncentracije bogastva menda ni v nobeni drugi evropski državi. Tisti, ki poskušajo podatek relativizirati – pred časom sem naletela na razmišljanje Bineta Kordeža – dokazujejo, da je račun zavajajoč. Ker da gre za najrazličnejše vrste premoženja. Od finančnih naložb, nepremičnin, deležev v podjetjih in podobno. A če znaš s premoženjem, ga imaš. Pa četudi v nepremičninah. Gotovo ste tudi vi zasledili v informativno obliko zapakirano reklamo za stanovanja v elitnem Schellenburgu v Ljubljani. Mnogo je že prodanih, vsa pa vendarle še ne. Tudi kakšno za štiri in več milijonov je menda še na voljo. Investitor Jože Anderlič je povedal, da je večina kupljena za gotovino. Ker tam kupujejo ljudje, ki imajo. Ker zanje so ta stanovanja.
Za tiste, ki nimajo nagrmadenega premoženja, so drugi mehanizmi. Bančna posojila.
Oglas pod ugodno. Nova vrstna hiša. Nefinalizirana. Cena 360 tisoč. Možnost kreditiranja do 250 tisoč evrov. In dodatno še praktični izračun. Za neuke. Takole gre. Če ste ob vseh svojih zalogah, žlahti in kaj jaz vem kom še vse še vedno prekratki za piškavih sto tisočakov, vam jih bo banka z veseljem posodila. In da ne boste v dvomih, vam že v oglasu ponuja izračun. Res preprosto in pregledno. Vsak mesec boste banki vračali po 760 evrov in dolg poplačali v piškavih 15 letih. Z obrestmi vred. Teh bo za – pozor – 36 tisoč evrov!!! Če si direktor uprave NLB s plačo okoli 55 tisoč evrov mesečno, to res ni težava. Ampak ali veste, kolikšna je plača učitelja z desetimi leti delovne dobe? Neto okoli 1200 evrov! Si predstavljate … minus 760 evrov vsak mesec 15 let … In mimogrede, da ne bomo čisto brez dnevne politike, trenutna ideja – ni nujno, da bo jutri še, ker pri nas politiki razmišljajo bistveno počasneje, kot govorijo – je varčevanje pri socialnih dokladah, plačah učiteljev, vzgojiteljic, medicinskih sester … Težki časi pač. O bankah in bančnikih, o tistem enem odstotku, ki ima četrtino vsega premoženja, pa nič.
O kom drugem pa tudi zelo na hitro. Danes, ko to pišem, slišim, da bi – ali pa morda kar bo – Golob odstavil predsednico državnega zbora Urško Klakočar. Zaradi neubogljivosti. Klakočarjeva namreč ni glasovala za razrešitev po Golobovem mnenju samosvoje kmetijske ministrice Šinkove. Ta je njemu, predsedniku, celo ugovarjala! Te ženske pa res ne vedo, kaj je to demokracija. Začasno je Šinkovo nadomestil obrambni minister Marjan Šarec. Ki si je le teden pozneje – vsaj po mojem – nakopal precej večji greh, kot je bil njen. On bi za piškava dva milijona – ki sta pri milijardah, ki kar letijo, res drobiž – snemal resničnostni šov, po katerem bi mladci in mladenke kar drli v vojaške službe. V vrstah bi stali, tako kot menda zdaj zaradi TV-šovov vse mlado dere v gostinske poklice. A res? Mimogrede, lanskoletni podatek je, da se je interes dijakov za vpis v gostinske šole zmanjšal za 30 odstotkov. Ker ti mulčki, ki se jim zdi super, ko Zrnec dela red v svoji gostilni, imajo tudi starše. Ki dobro vedo, da je šov eno, poklic in plača pa nekaj čisto drugega. In če verjamejo, da ima njihov mulc potencial za direktorja banke – pa čeprav le NLB – poskrbijo, da bo kuhal le doma. Ker Michelinove zvezdice so samo za res redke, v vseh ozirih najspretnejše in vsakovrstne promocije vešče kuharje in kuharice. Večina jih pristane ob velikanskih kotlih v menzah, šolah, bolnišnicah … Na srečo. Moji vnuki pravijo, da je hrana v šoli super.
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 44, 30. oktober, 2023.
