»Raziskave kažejo, da smo v zahodni družbi precej bolj obremenjeni z videzom, kot pa je to značilno za tradicionalnejše sredine. Tam so ženske, predvsem po poroki, bistveno bolj zadovoljne s svojim telesom, v vlogi matere in skrbnice doma; zunanjost ni tako pomembna. Družba od njih pričakuje, da so predvsem matere in gospodinje, in s to vlogo so notranje pomirjene tudi same.« Samopodoba je v zahodnih družbah odvisna od toliko dejavnikov, da jih ženska sploh ne more več zadovoljiti, ali kot pravi sogovornica: »Življenje v zahodnem svetu od ženske zahteva bistveno več, kar je že na meji mogočega. Ženske morajo igrati vlogo superženske, skoraj superjunakinje. Ni dovolj, da je ženska zgolj ponosna mati in skrbnica doma, od nje se zahteva vrhunska poklicna kariera, obvladanje kuharskih mojstrovin, okusno urejen in bleščeče zloščen dom, najzahtevnejši vzgojni prijemi za usmerjanje otrok, učenje na domu, poduhovljenost in obvladovanje tehnik sproščanja, jasno, poskrbeti mora še za svoje telo in videz. Pričakuje se natreniranost, vitka in fit postava, sledenje modnim smernicam, depilirano telo, pobarvani lasje, gladka koža brez gubic, popolno, a ne izstopajoče ličenje. Vedno urejena, nasmejana in zapeljivo privlačna.« 

Že petletnice bi bile rade vitkejše. Tako kot mati tudi hči, pravi modri rek. Le kako naj si bo majhna deklica všeč, če gleda mamo, ki je pred ogledalom nesrečna? »Vse mlajše generacije otrok so nezadovoljne s svojim videzom. Že deklice v vrtcih tarnajo, da bi želele biti vitkejše. Takšne kot barbike,« razlaga Lucija, ki pa nas z naslednjim podatkom še bolj neprijetno preseneti: »Raziskave, kot je HBSC, kažejo, da so v Sloveniji najstnice tako močno obremenjene s svojim telesom, da sodijo v sam evropski vrh preobremenjenosti. Tudi fantje ne kažejo pretiranega zadovoljstva s svojim najstniškim telesom. Razlika med spoloma pri nas pa je, da se nezadovoljstvo s telesnim videzom pri fantih z leti zmanjšuje, pri ženskah pa samo še stopnjuje. Res malo je takšnih, ki so sprijaznjeni s svojim telesom, kakršno je.« 

Majhen narod, ki se nadvse trudi ugajati. Ob začudenju, da smo Slovenke še bolj obremenjene s svojim videzom kot, recimo, naše sosede Italijanke ali Hrvatice, strokovnjakinja razloži: »Tudi psihologija samodojemanja je posledica zgodovinskih dejstev nekega naroda. Majhnost, podložnost, prilagodljivost, biti opažen, ugajati – vse to spremlja majhen narod, ki želi biti viden in sprejet. To se je zapisalo v naš kulturni kapital, ki se nezavedno prenaša iz roda v rod, od mame na hčer. Nižja ko je samopodoba, več zunanjega 'blišča' potrebujemo za samosprejemanje. Zelo smo obremenjeni z mnenjem drugih, zato se nadvse trudimo ugajati, se pokazati, osupniti, očarati, zasenčiti drugega. 

Več v reviji Zarja Jana št. 31, 4. 8. 2020