»To vendar ni v vaši navadi,« sem se čudila. Ne, ni, je odgovoril, nekaj prinesejo prijatelji in znanci, ki niso muslimani, nekaj pa, je priznal, kar sami. »Ker nas imajo sicer za barbare,« je vzdihnil. Čeprav na Jesenicah že dolga desetletja živijo katoliki in muslimani v skupnosti, prvi o drugih ne vedo prav veliko. Razen da so hudo potratni, saj ne poznajo družinskih grobov, pa tudi kremirati se nočejo. Kako smo si različni, pa čeprav je v nebesih, kjerkoli in karkoli že to je, en sam Bog, ki ga verniki pač razumejo in zaznavajo drugače! Ni pravih in napačnih bogov, ki bi se tam nekje nad oblaki bojevali za prevlado, so samo različni posredniki na Zemlji, ki zadnje čase celo priznavajo, da so verski boji nesmiselni. V duhovnem smislu. V posvetnem, kjer sta v igri lastnina in oblast, je seveda drugače.
Te dni smo se spet družili, nekatere družine in skupnosti vežejo le še skupni grobovi in tradicija, da se vsaj enkrat na leto srečamo. Je pač trenutek tak, da smo se veliko pogovarjali o življenjskem smislu in, no, seveda tudi o Bogu in o tem, da je vernim lažje kot drugim. Ker pač upajo in verjamejo v božjo milost, čeprav še noben pokojnik ni prišel nazaj in povedal, kako je tam v resnici. »Če bi res bil Bog, moja mama, ki je bila zelo verna in poštena, ne bi zadnja leta trpela kot Kristus na križu. Kako ga je prosila, naj jo končno odreši,« kar naprej ponavlja znanka. Mama si je na koncu sama pomagala na oni svet. Bo končala v peklu? Se je prej pogovorila s svojim stvarnikom in razložila, zakaj ne more več prenašati tega sveta? Je razumel? Tudi zelo verni (ne pa vsi) trdijo, da ja.
Recimo protestantska duhovnica Jana Kerčmar, pogovor z njo sem ujela med prazniki in bila je sijajna kot zmeraj. Niti dilemam o splavu se ni izognila, seveda ga ne zagovarja, v določenih primerih pa je boljša rešitev, pravi. Tudi sama ima to izkušnjo – med nosečnostjo ji je namreč na rodilih zrasla za otroško glavico velika bula, splav je bil nujen, da je preživela. Navsezadnje ni šlo samo zanjo, ampak tudi za dve majhni punčki, ki sta jo čakali doma. V takšnih primerih odpadejo vse dogme, gre izključno za razmerje med Bogom in menoj, pravi.
Več v Zarji št. 45, 6. 11. 2018.
