Postaven moški je, modrih oči, rahlo neobrit, neukrotljiv, poln modrosti, odprt za okultno, z življenjsko izkušnjo, ki mu je dala več, kot vzela. Stik s prijateljico iz Pulja in njene besede: »Ti moraš, da uradiš lijek (izdelati moraš zdravilo),« so ga pahnili na pot, na kateri pomaga s konopljinim želejem pri mnogih človeških stiskah. Živi v stari hiši v gorenjski vasici Tupaliče pri Preddvoru. Tik ob zvoniku, ki prijetno opozarja, da nam vsem zvoni.

Začelo se je, ko se je nekaj končalo. Bilo je 9. oktobra 2012 in Borutove telesne bolečine so bile neznosne, tako da se je odpeljal na urgenco. Takoj so ga sprejeli v bolnišnici na Jesenicah. »Če bi prišel štiri ure pozneje, bi bil že trd,« je rekel zdravnik. Pove, da je bila ena od črt EKG-ja že ravna, kri v urinu, dehidracija telesa. Diagnoza: akutno vnetje trebušne slinavke. Borut pravi, da je telo kolapsiralo zaradi 20-letnega »študentskega« načina življenja. Po petih dneh je bil odpuščen iz bolnišnične oskrbe, naslednji dan pa se je že vzpel na bližnji Sv. Jakob. Prijatelji so ga čudno gledali: »A nimaš ti trebušne slinavke?«

»Imam, samo mi ne nagaja,« je bil hudomušen Borut. Njegovo telo si je kot po čudežu zelo hitro opomoglo. Radovedni Borut je raziskoval, kaj pomeni, če imaš vneto trebušno slinavko, česa vsega ne smeš, pa si je zelo hitro že tudi dovolil jesti vse; pove, na primer, da so mu že v bolnišnici prinesli za kosilo pečenico, pražen krompir in zelje ter da se mu po tem obroku krvni sladkor ni bistveno dvignil, kar je bil še en znak, da njegovo telo vse skupaj zelo dobro prenaša. Toda zakaj? Zdravniki vnetja Borutove slinavke niso mogli pripisati samo žurerskemu slogu življenja, saj so bili njegova jetra in žolč v dobrem stanju, toda Borut je želel zadevo raziskati. In tako je zasledil članek v naši reviji o konopljini pasti, ki zdravi pankreatitis, artritis, pomaga pri rakavih obolenjih …

Stik s smrtjo je povzročil preklop v glavi. Njegova mama ni mogla več premikati rok, tako jo je bolelo. Jemala je močne protibolečinske tablete, po pet in več vsak dan, a jo je še vedno bolelo. Tudi zato se je Borut za nekaj let posvetil temeljitemu znanstvenemu proučevanju konoplje in njene uporabe. Med drugim je izvedel, da telesne celice kanabinoide (če kadiš marihuano) shranjujejo, jih ne izločijo, kot na primer alkohol in druge za telo škodljive stvari. To mu je dalo misliti, saj je imel v času telesne pregorelosti v sebi veliko kanabinoidov, kar mu je najbrž, je predvideval, pomagalo, da je tako hitro in brez posledic okreval po težki diagnozi. In takrat se je odločil, da gre po konopljine cvetove v Avstrijo, saj še ni imel svojega pridelka. Za mamo je naredil »zvarek«, in ko se je čez nekaj tednov vrnil na dan pred božičem domov, je mama nosila zabojček z mahom za jaslice, pred tem pa ni več mogla dvigniti roke. Po šestih tednih jemanja konopljine smole je zmanjšala količino tablet, njene bolečine pa so skorajda izginile. Borutova trebušna slinavka pa se odtlej tudi ni več oglasila. Stik s smrtjo je povzročil preklop v glavi, predvsem pa njegovi radovedni naravi ni dalo miru, kako da je tako hitro okreval brez posledic in mu krvni sladkor ni naraščal, četudi je pri jedi grešil. Pri pankreatitisu so namreč diete kar zahteven del zdravljenja. Z magistrsko nalogo z naslovom Tržno-tehnološka analiza konopljinih surovin in izdelkov je bil pred petimi leti eden prvih, ki so na tem področju orali ledino. 

Več v reviji Zarja Jana, št. 17, 27.4. 2021