Dan žena je že davno izgubil obliko praznovanja, kot se je spomnimo iz socialističnih časov: ženske so dobile nagelj, moški pa so šli pit na stroške podjetij. Ženske so bile medtem seveda že doma in so skrbele za otroke. Je danes kaj drugače? Študentsko društvo Iskra se je odločilo, da šopek rož ne bo več zadoščal. Tako so njegovi člani na dan žena pripravili proteste pod sloganom »Če naša življenja niso nič vredna, protestiramo!«.

»Skrajni čas je,« so zapisale na plakatu, ki so ga delile med sodelujočimi na protestu, »da ženske stopimo skupaj, zahtevamo in se borimo za to, kar nam pripada: položaj v družbi, ki ni drugoten, poniževalen, spoštovanje in dostojno življenje, ki ga zaslužimo vsi, vse. Naj bo letošnji osmi marec dan, ko se zberemo in jasno povemo, da imamo dovolj! Čas je, da začne družba prevzemati breme dela, ki ga je do zdaj odlagala na ramena ženskam in nas s tem potiskala v podrejen položaj. Če se želimo znebiti kletke, v katero nas zapira okolje, se moramo osvoboditi suženjskega odnosa, v katerega smo ujete kot neplačane delavke. Skrb za otroke, starejše, za družino in gospodinjstvo se razume kot nekaj, kar nam je ženskam naravno dano, kar je želja in prirojena dolžnost vsake ženske in ne trdo, naporno in neplačano delo za preživetje in obnavljanje družbe.«

Na drugi plakat so zapisale svoje zahteve: plačan starševski dopust za oba starša, takojšnje povišanje socialnih transferjev za ostarele, matere in otroke, brezplačno bivanje v domovih za ostarele oziroma brezplačna oskrba na domu za vse, ki si tega ne morejo plačati sami, brezplačni in kakovostni vrtci za otroke iz socialno šibkih okolij, brezplačna javna prehrana za vse otroke in mladoletnike, povišanje plač za tako imenovane »feminizirane« poklice oziroma enake možnosti za napredovanje za oba spola, plačano reproduktivno delo in plačan porodniški dopust ne glede na status na trgu dela.

Tonja Jerele, predstavnica društva Iskra, koordinatorica delovnega odbora za feminizem: »Sistem z nižanjem socialnih transferjev potiska ženske nazaj v zasebno sfero in iz javnega delovanja. S tem jim omejuje možnosti. Odločevalcem, politikom, želimo sporočiti, da ne bomo tiho, da se bomo bojevale, zahtevamo enakost in enakopravnost. Položaj žensk se slabša. V Evropi se na oblast počasi vzpenjajo desne, konservativne stranke, ki so velika grožnja pravicam žensk. V krizah krajšo vedno potegnemo ženske. Tudi prekarno delo večinoma prizadene ženske, čeprav smo izobražene, težje dobimo delo, in to nas potiska v odvisnost od moških. Zato kot društvo opozarjamo na vse to, da se lahko postavimo za svoje pravice. Z obiskom na Kongresnem trgu smo zadovoljne.«

Celotno reportažo si preberite v enajsti letošnji številki revije Zarja.