Dobro se spomnim svojega prvega intervjuja z vodjo legendarne skupine Riblja čorba. Konec leta 2000 me je povabil na sok v nogometno stavnico, kjer je najraje preživljal dneve. Pred tem je imel hude težave z zdravjem, tako da je za nekaj časa prekinil z alkoholom. Kadil je cigareto za cigareto, s športom pa se je ukvarjal aktivno – to pomeni, da je bil z nogometom tako na tekočem, da je bil s stavami celo v plusu … Tokrat mi je na vrhu Rožnika namignil, naj poskusim hišni čaj, ki se mu zdi še posebno okusen. Po poti je pridno pobral kakec ljubke psičke Lare, med grmovjem iskal gobe … Ne, to ni znanstvena fantastika – to je romantika! In dokaz, da se moški, pravi moški, zaradi ljubezni lahko spremeni. Postavni Dubravki, ki je bila tisti dan žal poslovno zadržana, je uspelo nemogoče. Bora Čorba priznava, da še sam ne bi verjel, če bi mu kdo pred samo dobrimi tremi leti napovedal takšno prihodnost …
Že tri leta ste v zvezi z Dubravko, s katero ste se poročili letos na dan mladosti. Je bila to vaša želja, ste morda nostalgični?
To je bila predvsem njena želja, ker so se na ta dan poročili tudi njeni starši.
Torej zdaj ustrežete vsaki ženini želji?
Načeloma mora biti tako, da ustreževa drug drugemu. Lahko rečem, da je to moj prvi in zadnji zakon, ker je to tisto pravo. Za ženski del bralk lahko preberem pesem, ki pove vse o tem, kako poroka vpliva name: Da u Ljubljani uz voljeno biče ne treba mi alkoholno piče, / ništa jelen, ništa pivo naško, neču čak ni union ni laško. / S njene strane negovan in čuvan, prestao sam da duvanim duvan. / Ceo život počinjem od nule, bujtu repu jedem bez čebule. / Popeču se na planski venac i na Triglav, da budem Slovenac. / Zbog ljubavi novo ime stičem, nisam Bora, sad se Borut kličem. (prevod: V Ljubljani ob ljubljeni osebi ne potrebujem niti alkoholne pijače, nič jelena niti piva naško, nočem niti uniona ne laškega. Od nje negovan in čuvan prenehal sem kaditi še tobak. Življenje začenjam z ničle, bujto repo jem brez čebule. Vzpel se bom na planinski venec in na Triglav, da bom Slovenec. Zaradi ljubezni sem dobil novo ime, nisem Bora, zdaj sem Borut. Op. a.)
Si lahko predstavljate, kaj bi Bora izpred nekaj desetletij rekel tipu, ki danes čisti kakce za Laro, ne pije, ne kadi in hodi v hribe?
(Smeh) Rekel bi mu, da je »seronja «. To tudi sem, saj je to iz mene naredila Lara – Lara je iz mene naredila govnarja. (smeh)
Tudi pred leti ste radi prihajali v Slovenijo. Kako vam je všeč zdaj, ko ste tu doma?
Če bi mi kdo nekoč rekel, da bom kdaj živel v Sloveniji, mu ne bi verjel. Še en dokaz, da ne smeš nikoli reči nikoli … Čeprav se mi je to nekoč zdelo nemogoče, sem danes tu zadovoljen. Zelo je lepo in čisto, kot najlepša slika. Ob desetih zvečer je mir, na ulicah pa srečaš malo ljudi, zato se rad vračam v Slovenijo, ko potrebujem malo predaha od divjanja. Največja razlika med Slovenijo in Srbijo je v tem, da je tukaj konec tedna enkrat na teden, tam pa ves čas …
Več v reviji Zarja št. 47. 22. 11. 2016
