Letos me je doletela čast, da organiziram obletnico mature. Ko sem poklicala eno od sošolk, mi je med klepetom povedala, da je postala slikarka. Radovednost me je gnala, da sem šla takoj, ko sem odložila slušalko, na splet pogledat, kaj dela. Njenih slik nisem našla, je pa vame butnil dve leti star članek v eni od revij: »Izpoved slikarke Maje Cerar, skrivnostne prve žene Mira Cerarja.« In res, na fotografijah je bila naša sošolka Maja. Tisto tiho, malce drugačno dekle, ki se je najraje držalo zase. Še enkrat sem zavrtela njeno številko, tokrat službeno. Pristala je, da jo obiščem. Tako sva se štirinajst dni pred uradnim srečanjem s sošolci dobili na njenem domu v Kranju in se, če me spomin ne vara, prvič, odkar sva zapustili gimnazijske klopi, zares pogovarjali. Maja na naše obletnice ni prihajala. Letos, mi je obljubila, pride.
Prva stvar, ki mi je padla v oči, ko me je povabila v svojo sobo, so bile njene slike. Velika platna, žive barve. Njen slog, mi je razložila, je abstraktni kolorizem, nadgrajen z duhovnostjo. »V četrtem letniku, ko smo se ukvarjali s ploskovitostjo barv in barvno abstrakcijo, sem dobila veselje nad modro barvo. Ostalo mi je do danes. Potem sem odkrila mistiko in šla korak naprej.« Povezala jo je z barvami. Te so, pravi Maja, energija, slike so barvni akumulatorji, umetnost pa je nekakšen barvni stroj. Ko mi je razkazovala svoje slike, ni bila prav nič plaha. Med pripovedovanjem o svojem delu je na plan prišla neka čisto druga Maja. »To sliko, ki jo gledaš, sem naredila pred kratkim. Povezana je z energijo srca. Leta in leta sem porabila, da sem ugotovila, kaj to pomeni za človeka. Potem se mi je v nekem trenutku razjasnilo. S pomočjo mistikov sem ugotovila, da ima vsak človek v srcu posebno energijo, rečemo ji diamantna, in ta energija določa, da je vsak človek poseben in enkraten. V srcu je zapisano, kaj mora človek storiti v svojem življenju, da se bo lahko uresničil. Slika, ki jo gledaš, ima moč, da vpliva na naše odločitve. Vpliva na našo srčno čakro, na našo srčno pot. Srčna pot je povezana tudi z našim tretjim očesom.« In če je v srcu, kot pravi Maja, zapisano, kaj mora človek storiti, da se bo lahko uresničil, je bilo v njenem zagotovo napisano, da mora srečati Mira. On je namreč prvi ugotovil, da je nadarjena za slikanje. Iz slikarstva sva najin pogovor zapeljali v njen odnos z Mirom Cerarjem, predsednikom 12. vlade Republike Slovenije.
Več v Zarji št. 21, 24. 5. 2016
