Bo jih kakšnih 150 in večino med njimi je navdušil ter prepričal Boris Kham, profesor fizike in mentor astronomskega krožka na ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika. Z njim smo se pogovarjali nekaj dni pred odhodom na to vznemirljivo pot.

Seveda nas je najprej zanimalo, zakaj je prav ta Sončev mrk tako poseben, da so nekateri pripravljeni plačati za njegov ogled ne prav zanemarljive vsote.

Profesor Kham: »Popolni Sončev mrk nastane tedaj, ko je Luna v mlaju in morajo biti na skupni premici po vrsti Sonce, Luna in Zemlja. Luna zakrije Sonce in tako pade senca na Zemljo. Zamislimo si stožec, ki ima za osnovno ploskev krog Sonca ali Lune, potem je kot ob vrhu stožca v povprečju 32 ločnih minut (za luno pa povprečno 31 ločnih minut). Temu rečemo zorni kot. Kota se ne razlikujeta dosti. Ker pa Luna ne kroži okoli Zemlje po krožnici, temveč po elipsi, se zorni kot spreminja, to pa pomeni, da lahko zakrije Sonce za različno dolgo. Najdaljši mrk lahko traja 7 minut in 31 sekund.«

Mrk, na katerega čakamo zdaj, bo trajal 6 minut in 58 sekund. Pri nas ga, žal, tokrat ne bomo videli. Vsaj ne na nebu. Zato pa se pripravlja prenos mrka prek svetovnega spleta.

                                                                                           Več v Jani, št. 28, 14. 7. 2009