Ideja za izdelavo in oblikovanje slovenskega muzeja voščenih lutk je direktorja podjetja Ibera Marjana Platovška vznemirjala že dolgo. Takšna edinstvena atrakcija bi pač privabila številne obiskovalce. Pomembne slovenske junake bi v muzeju namreč lahko videli v podobi, skorajda prepričljivejši od žive. Ne verjamete?

Lutke – predhodniki časopisov o slavnih
Prve voščene lutke so poznali že v antičnih časih. Že dan po smrti Julija Cezarja so recimo na mesto umora postavili njegovo voščeno figuro. Tej je sledilo še na tisoče junakov, ki so krojili svetovno zgodovino v dobrem in slabem – od Napoleona, Voltaira, Beethovna, Shakespearja do Puškina in drugih. V svetu najbolj znan, edinstven in unikaten je gotovo muzej voščenih lutk Madame Tussauds iz Londona. »Madame Tussaud je bila neverjetna ženska, ki se je v življenju spoprijemala s številnimi izzivi. V pretežno moškem svetu ji je na koncu uspelo z edinstveno tržno usmerjenostjo in intuicijo. Njene voščene lutke, ki so potovale po vsej Angliji, so bile nekakšni predhodniki časopisov, ki so pisali o slavnih ljudeh in jih takrat seveda še niso poznali. Tako so ljudje lahko videli resnično pojavo svojih junakov,« je dejal Richard Abbot, nekdanji direktor za globalno poslovanje omenjenega muzeja, ki je prejšnji teden obiskal Slovenijo kot svetovalec pri postavitvi muzeja in izdelavi voščenih lutk. »Muzej Madame Tussauds temelji na zvezdah svetovnega slovesa, zbirko pa sproti dopolnjujejo. Tisti, ki so najbolj pod drobnogledom javnosti, postanejo najprej nesmrtni v vosku. Izkušena skupina muzejskih strokovnjakov na leto izdela največ 50 voščenih lutk, za eno pa porabijo okoli 30 tednov. »Čas izdelave in posledično tudi cena sta odvisni od več dejavnikov. Manj časa in denarja recimo porabijo za izdelavo plešastega moškega, kajti nasaditev las po navadi vzame kar šest do sedem tednov. Lutka kakšnega športnika v njegovem zmagovitem elementu je prav tako dražja od lutke človeka v navadni pozi z rokami v žepu.«

Bolje dve glavi kot ena
Da bi se lahko prepričali o kakovosti angleških voščenih lutk, je Abbot s seboj prinesel zelo prepričljiv voščeni posnetek svoje glave. »Slišal sem že veliko šal na svoj račun, med njimi tudi to, da je bolje imeti dve glavi kot eno samo,« se smeji.

Več v Jani št. 47, 24.11.2009