Osemnajstletna Tadeja Šmid, dijakinja četrtega letnika celjske 1. gimnazije je pred dnevi postala predsednica občinskega odbora združenja borcev za vrednote NOB v Rogaški Slatini. S tem želi najmlajša predsednica združenja borcev v Sloveniji nadaljevati družinsko tradicijo. V združenje želi pritegniti tudi čim več mladih, saj se ti po njenem mnenju sploh ne zavedajo več, kako pomemben je bil med 2. svetovno vojno boj partizanov za to, da danes živimo v samostojni državi.
- Zakaj ste se včlanili v Zvezo borcev?
Decembra, ko sem postala polnoletna, sem hotela začeti aktivno sodelovati v družbi, v kateri živim. Zato sem se včlanila Zvezo borcev za vrednote NOB. S tem sem hotela počastiti tudi spomin na mojega dedka, ki je postal partizan, ko je bil star 17 let.
- Zakaj se vam zdi pomembno ohranjanje vrednot NOB tudi med mladimi?
Narodnoosvobodilni boj je boj slovenskega naroda za svojo svobodo. Večina mladih in tudi starejših generacij ne zna ceniti prispevka, ki ga je ta boj dal Slovencem pri njihovem boju za samostojno državo, nastalo leta 1991. NOB pa je posebno pomembno ohranjati, saj so bili partizani del antifašistične koalicije, ki je zmagala v II. svetovni vojni. O tem mladi danes ne vedo dovolj.
- Kako nameravate to zavest širiti med mladimi in kaj nameravate kot predsednica narediti za starejše člane?
Udeleževali se bomo vseh pomembnejših proslav na našem območju, organizirali bomo okrogle mize in posvete na temo NOB, skrbeli bomo za urejanje spomenikov in obeležij NOB na našem območju ter se povezovali s sorodnimi veteranskimi organizacijami, kot so Veterani vojne za Slovenijo, policijskimi veterani Sever, Zvezo društev Rudolfa Maistra in društva TIGR.
- Ste bili zaradi članstva v ZB doslej deležni kakšnih negativnih odzivov?
Doslej ne. Dobila pa sem precej pohval, da sem se tako odločila.
- Kako gledate na poskuse politične diskreditacije NOB in njenih borcev v današnji Sloveniji?
Negativni odzivi na NOB so posledica nerešenih političnih vprašanj glede dela Slovencev, ki so sodelovali z okupatorji in bili takrat na nepravi strani, ter zunajsodnimi poboji po II. svetovni vojni. Sama priznavam partizanski boj kot pravični boj slovenskega naroda za svobodo do dne 15. 5. 1945, to je datum, ki ga imamo vsi člani zveze borcev za vrednote NOB za konec partizanstva in začetek JLA. Dogodki po tem datumu nimajo z NOB že nič skupnega. Zato menim, da podtikanje povojnih pobojev partizanom ni sprejemljivo, in te dogodke pa tudi zločine, storjene po II. svetovni vojni, obsojam.
Jana, št. 5, 2.2.2010