»Zmagali smo in proslavljali smo dolgo!« Proslavljal je namreč z Združeno levico, ki je na volitvah dobila šest odstotkov glasov volivcev – pa ni član stranke, le človek, ki želi Sloveniji najbolje in je za to pripravljen tudi kaj storiti. Aktiven državljan je vse svoje zavedajoče se življenje. Pred sedemnajstimi leti je ustanovil Založbo Sanje in začel izdajati ne le literaturo, temveč angažirane knjige, tudi Srečka Kosovela, Stephana Hessla, trilogijo V imenu države, Mandelo. In pripeljal v Slovenijo islandska aktivista Birgitte Jónsdóttir ter Hordurja Torfassona, strastnim bralcem pa Noč knjige. A začelo se je že davno, z radiem Študent, Mrežo za demokracijo, nadaljevalo z Emzinom (osvoboditev Metelkove), zdaj tudi s pobudo Skupaj za knjigo, s katero želijo ohraniti Mladinsko knjigo. Rok Zavrtanik je človek, ki mu je mar, zato so pomenljive njegove besede ob izidu parlamentarnih volitev: »Rodilo se je uporništvo!«
Samosvoj in trmast človek sem, nikoli ne bom delal po navodilih, temveč z lastnim premislekom in svobodno voljo. Neodvisnost in svobodna volja sta za posameznika, sistem pa nas sili delovati po navodilih. Zato sem se posvetil Emzinu, glasilu in udarni pesti Mreže za Metelkovo: po nekajletnem sprenevedanju politike in oblasti smo leta 1993 preplezali zid in osvobodili Metelkovo – hvala bogu je še danes v rokah kulture! Ja, želel sem pisati za lasten medij, na katerega bi bil ponosen. V tistem času sem s kolegom sproduciral album Franeta Milčinskega Ježka Balada o koščku kruha, remekdelo slovenskega in svetovnega šansona. Kako je mogoče, da so tako čudovita dela desetletja prezrta? Kako so lahko takratne generacije prezrle, da Ježek ni bil le klovn, temveč umetnik, velik pesnik? Tako sem se prek Ježka zaljubil v lepoto knjige in ljubezen je prerasla v založbo ...
Založništvo, v katerem je prostor za domoljubje – je bila to zavestna odločitev ali jo je prinesel čas?
Moj navdih sta bila vedno pravica in lepota: veseli me, da poezija Pravica Srečka Kosovela danes navdihuje ogromno Slovencev. Zelo sem občutljiv za krivico in krivičnost, od nekdaj, skušam se aktivno boriti tako, da podpiram in odpiram lepoto tudi z izdajo Duše Počkaj, Prešerna v zvočnih knjigah tudi v angleščini ... Že Prešeren narekuje vse, kar se dogaja: on bi se podpisal pod knjigo V imenu države, Srečko Kosovel bi se podpisal pod knjigo Eduarda Galeana. Najboljša umetnost ima v sebi vedno tudi boj za pravico, dostojanstvo.
Uporniški duh?
Gre za to, da se postaviš zase, za šibkejšega. Tudi za živalco – mnogo znancev jih ima, z njimi iščejo osnovno sočutje, ki med ljudmi izginja, saj ga kapitalizem izključuje. Nikoli me ni bilo strah izdajati knjig, kot so V imenu države, Skrito povelje. Z ljudmi, s katerimi sem bil povezan, smo, vsaj tako sem čutil, spreminjali Slovenijo. Razkrivanje resnice, tudi žvižgači so bila visoko spoštovana načela in nikomur ni prišlo na kraj pameti, da bomo nekoč zašli v takšne manipulacije, kot so se dogajale. Ne morem reči, da me nikoli ni bilo strah, a pojavila se je strahotna nuja po izdajanju takšnih knjig. K meni sta že leta 2009 prišla z izklopljenima telefonoma Blaž Zgaga in Matej Šurc, češ da imata pomemben, velik projekt, za katerega ne ve nihče, niti njuni ženi, vprašala sta me, ali si upam založiti. Sem si, ker vemo, da je trgovanje z orožjem eden od največjih nerazčiščenih madežev Slovenije, a dogovorili smo se, da gremo po takšni poti, da knjige ne bo mogoče uspešno sodno preganjati. Konec 2010, ko je nastajal končen rokopis, smo ugotovili, da je projekt zrel za tri knjige – material je kar prihajal, poskušali so nam podtakniti ogromno ponarejenih dokumentov ... Pri prebiranju rokopisa so mi šle dlake pokonci: več ljudi sem prosil, odvetnike, prijatelje, izkušene politike za mnenje – bolj ali manj vsi so mi izdajo trilogije odsvetovali, češ da to utegne biti življenjsko nevarno zame, za družino in založbo. Takšen strah je vladal.
Ljudje velikokrat menijo, da gre za paranoične izjave, da takšnega mafijskega obračunavanja pri nas ni.
Ah, kje pa, to se dogaja v Sloveniji in to je šele vrh ledene gore. V prihodnjih letih in desetletjih bomo za nazaj spoznavali, kaj vse smo dovoljevali, da bodo šle vsem dlake pokonci!
