Kljub naraščanju kriminala in vsakovrstnega nasilja in kljub temu, da je policija skoraj obubožala ter deluje s povsem zastarelo opremo in zelo kadrovsko podhranjena, Slovenija ostaja med najbolj varnimi državami sveta. »General«, kot mu pravijo njegovi policisti, verjame tudi, da nekoč na slovenskih cestah ne bo prav nobenega mrtvega ali hudo telesno poškodovanega. »Če bi mi kdo pred 20 leti, ko smo imeli 250 mrtvih na milijon prebivalcev, dejal, da bomo dosegli 'samo' petdeset žrtev, bi težko verjel,« zatrjuje. Stanislav Veniger, ki je oče in tudi že dedek, pa ima na svoja leta, ko je bil še komandir policijske postaje, zelo zanimive spomine, saj je bil komandir svojemu očetu, tudi policistu.
V tem trenutku je to zagotovo ena izmed bolj odgovornih in zahtevnih služb v državi. Takrat, ko je sredstev za delovanje bistveno premalo in ko ti grozi sesutje sistema, delo ni lahko. Pa vendarle se z uspešnim menedžiranjem da marsikaj urediti in za silo rešiti, če imaš pred sabo tako pomemben cilj, kot je varnost ljudi.
Koliko pa smo ob tako obubožani policiji ter naraščanju kriminala in nasilja sploh še varni v Sloveniji?
To, da nas je manj, ne pomeni, da je varnost v državi slabša. Organizirali smo se tako, da smo na pravih mestih in da smo problemsko usmerjeni. Ni toliko pomembno, koliko nas je, ampak kam usmerjamo ljudi ter kaj in kako delamo. Seveda pa obstaja neka meja, ko lahko zmanjka finančnih sredstev, in mislim, da se sedaj vsi zavedajo, kako hitro bi se lahko zadeve porušile, če policisti, kriminalisti in tudi drugi zaposleni ne bi vlagali toliko srčnosti, energije in osebnega odrekanja za dobro vseh in naše varnosti. Če tega ne bi bilo, Slovenija zagotovo ne bi bila med najbolj varnimi državami sveta. Zato sem zelo vesel, da nam je finančno ministrstvo odobrilo nujno potrebna sredstva za delovanje do konca leta v višini slabih sedem milijonov. To pomeni, da je bilo vendarle prepoznano, da smo kljub krizi ter z manj policistov in denarja dobro delali in tudi marsikaj privarčevali. Da nas cenijo in se zavedajo, kako pomembna je varnost za vse nas, in da resno jemljejo naše poslanstvo.
Kako bi iz prve roke opisali razmere, v katerih dela policija?
Vsi stiskamo zobe in delamo kadrovsko podhranjeni. V zadnjih petih letih nas je vseh skupaj kar 800 manj in policistov ne zaposlujemo že od leta 2009. Predvsem računamo na »schengenske« policiste, torej tiste, ki jih bomo z vstopom Hrvaške v schengensko območje prevzeli in prerazporedili v notranjost. Gre za veliko mladih ljudi, ki imajo družine, in teh res ne moremo odpuščati.
Kaj bi se zgodilo, če ne bi dobili dodatnih sedmih milijonov? Bi postali Divji zahod?
Če ne bi dobili teh dodatnih sredstev iz proračuna, dejansko ne bi mogli plačevati računov za gorivo in za elektriko, naše stavbe so stare in energijsko precej potratne, imamo stara vozila in opremo … Računalniki so v povprečju stari osem let, vozila še več, in ko se vse stvari po vrsti tako starajo, dejansko obstaja nevarnost, da sistem kolapsira. Če bi recimo padel naš deset let stari sistem zvez Tetra, ker se vanj ni vlagalo, bi to pomenilo, da odgovorne službe in posamezniki ne bi mogli več med sabo komunicirati, zgubljal bi se čas in vse skupaj bi postalo precej nevarno za vse … Zagotovo bi se podaljšali intervencijski časi, kar bi lahko bilo zelo slabo za občane, ki bi nas nujno potrebovali. Še enkrat bom rekel, da ni problem v delu in policistih, mi že delamo, a brez opreme, tehnike, nujno potrebnih sredstev in dostojnega plačila pa res ne moremo. Če se to v kratkem ne bo popravilo, bo zagotovo vplivalo na motivacijo zaposlenih, ki že predolgo delujejo preko svojih najboljših možnosti.
