Samo beseda Hurrem je dovolj, da med ljubitelji najuspešnejše in najveličastnejše turške telenovele vseh časov završi. Čeprav snemanja Sulejmana Veličastnega ni izpeljala do konca in so jo zamenjali, je Meryem zaradi vloge najbolj intrigantne, najbolj čutne in najlepše turške sultanke ljubljenka občinstva povsod, kjer predvajajo to telenovelo, tudi v Sloveniji. Govori se, da z obrazom dela prave čudeže, zato je osvojila že veliko filmskih in televizijskih nagrad. Meryem Uzerli je nedavno začela v Srbiji snemati film Rana moje mame in ob tej priložnosti si je vzela tudi čas za ekskluziven intervju.
Hvaležna in počaščena sem zaradi te ljubezni, ki jo čutim od občinstva, in si vedno prizadevam, da jo tudi vračam. Lepo mi je med ljudmi, ki me imajo radi, in si želim, da bi se kdaj vrnila mednje tudi zasebno in ne samo zaradi snemanja.
Ljudje vas imajo radi zaradi vaše izredne obrazne mimike, s katero ste – tudi brez besed –, pričarali lepo Hurrem, kadar je bila žalostna in srečna, jezna, sovražna in ljubljena … Govori se, da z obrazom delate prave čudeže. Koliko prave Meryem je bilo v tej vlogi?
Kot igralka dam v vsak lik, ki ga upodabljam, velik del sebe in svojih čustev, saj le tako lahko prikažem osebo, ki jo igram, izrazim njene občutke in osebnost. Predvsem želim, da občinstvo verjame in zaupa temu liku, tako kot jaz. Pri tem uporabim vso obrazno mimiko in telesne geste, vse to pa skombiniram s profesionalnimi prijemi, ki sem se jih naučila v igralski šoli.
Zelo dolgo ste bili v koži sultanke Hurrem. Ali tudi v resničnem življenju vedno greste na vse ali nič, tako kot je to počela ona?
Težko bi rekla, kako bi ravnala, če bi bila v resnici Hurrem. Zame kot igralko je najpomembnejše, da se vživim vanjo in razumem, zakaj je bila takšna, brez obsojanja. V resnično zadovoljstvo mi je bilo, da sem odigrala tako kompleksno vlogo, kot je Hurrem.
Katera vloga od vseh vaših dosedanjih vam je sicer najljubša?
Vsaka, v katero sem se vživela, me je popolnoma prevzela in izpolnila. Nikoli ni bila zame ena vloga pomembnejša od druge, tudi če je bila stranska. Vsaka oseba, vsaka vloga je edinstvena in nobene se ne da primerjati z drugo.
Kaj je bil največji izziv za vas pri vlogi Hurrem? So vam njeni ekstremni intrigantstvo, nepredvidljivost in moč kdaj zrasli čez glavo?
Ne, nikoli. Dokler sem igrala Hurrem, sem vso svojo moč in energijo vložila vanjo. Predvsem izjemno spoštujem njeno osebnost in zato sem poskusila kot igralka narediti največ, kar sem lahko, vanjo sem vložila vse svoje občutke in znanje in lahko rečem, da se je med nama vzpostavila zelo močna duhovna vez.
V filmu Rana moje mame igrate glavno vlogo. Film je čustvena drama o fantu, ki raziskuje svoje korenine in se sooča z vojno preteklostjo. Vam je lažje odigrati vlogo mame sedaj, ko ste tudi sami postali mama?
Ta film je res zelo čustvena zgodba, zato sem hvaležna, da sem postala del nje. V seriji Sulejman Veličastni sem tri leta igrala vlogo mame, čeprav v resnici to nisem bila, in zagotovo bi jo odigrala nekoliko drugače, če bi bila mama že prej. Materinstvo mi je v resnici dalo še dodaten čustveni naboj, v profesionalnem smislu pa seveda pomaga pri še boljšem razumevanje take vloge.
Ste najmlajši otrok v družini. Kako ste odraščali? Se spominjate kakšne zabavne anekdote?
Štirje otroci smo, dva brata in dve sestri ... Prekrasno je imeti sestre in brate in zelo sem srečna, ker smo med seboj zelo povezani in se odlično razumemo. Kadar je bilo treba, sta naju brata vedno ščitila in varovala, po drugi strani pa sta nama zelo rada nagajala. To so bili res prelepi časi, ko smo skupaj odraščali. Spominjam se, da sem na skrivaj brala ljubezenska pisma, ki so jih punce pisale mojima bratoma, in se ob tem zelo zabavala. Tudi sedaj smo zelo povezani in se zelo razveselimo, kadar smo skupaj.
