Saša Einsiedler, mentorica za osebni uspeh
Sami odločamo!
Doma s tremi najstniki. »Vsak je sam svoj, s svojim pogledom, kaj je pametno početi v teh dneh in česa se mu ne ljubi, oziroma celo trdi, da je cel kup stvari, ki jih predlagam, brez zveze … Naši pogledi se velikokrat razhajajo. Vsakih petnajst minut bi lahko našla razlog, da sem slabe volje, se jezim, me je neskončno strah, sem negotova, jočem od nemoči in obupa ali na dušek popijem deci domačega šnopsa, da me omamljeno položi v posteljo. Saj se mi zgodi tu in tam skoraj vse od naštetega … no, terapijo s šnopsom še nisem poskusila, a mnogi, žal, tudi tako tlačijo svoja čustva.«
Toda zdaj ni čas za tarnanje. »Vsi smo v istem golažu. In če sem se česa naučila, sem se tega, da se lahko odločam, katere misli bom mislila, čemu bom posvečala pozornost in kako se bom odzivala. Lahko napisati, težje živeti. Se pa da. In zato delim z vami nekaj idej, kako ravnati, da bo to čas, o katerem bomo nekoč razmišljali, da nas je povezal, znova osrediščil in pokazal, kaj v življenju je res pomembno.«
Še prej pa moramo vedeti ... »Naši možgani ne marajo novih stvari. Zato je ob novem virusu še več strahu. Ker ni cepiva, ne vedo, kako ga zdraviti, kdaj bo konec. Možgani obožujejo znano, ta situacija pa predstavlja grožnjo in možgani so na preži … Zato smo še bolj v stresu in še bolj nas je strah. Možgani se odzivajo tudi na slike, ki si jih rišemo v glavi. Razmišljanje, kako bomo preživeli vse to, kaj bo z nami, kaj če se okužimo …, nam ne pomaga. Ko si namreč predstavljamo možne črne scenarije, možgani mislijo, da se to že dogaja, in se spet odzivajo stresno. Odzivajo pa se tudi na naše besede. Ko se pogovarjamo po telefonu in tarnamo, spet mislijo, da je konec sveta. Tudi kadar se pogovarjamo doma, z družinskimi člani, lahko opazimo, kako nas določene besede »spravijo na obrate.
In če vse to vemo, predlagam:
Nasvete lahko preberete v tiskani Zarji Jani
Marjan Ogorevc, zdravilec in bioterapevt
Meditirajte!
»Videti je, da se situacija umirja, ljudje se držijo napotkov in sistem na vseh ravneh deluje organizirano in strokovno. Kot država, kot sistem še nikoli nismo delovali tako usklajeno. Hitro se dogovorimo, sprejmemo ukrepe, vemo, kaj narediti, ni strankarskih razprtij. Vsi želijo pomagati, eni se dobesedno žrtvujejo za druge. Seveda je to, kot pravijo na morju, zatišje pred burjo. Do zdaj je pihljalo, burja pa še pride. Do glavne faze se bomo navadili in ji bomo kos organizacijsko, strokovno in sicer ter jo bomo z lahkoto sprejeli. Mislim pa, da pri nas ne bomo niti slučajno šli skozi to, kar doživljajo Italijani, Španci ..., ki niso resno vzeli opozorila.«
Kako ohraniti notranji mir? »V prvi vrsti moramo najti nekaj, kar bomo počeli. Sedaj je priložnost za urejanje odnosov, osvobajanje napačnih vzorcev delovanja in prepričanj, za branje knjig, gledanje oddaj, za katere prej nismo imeli časa. Poskrbeti moramo za telesno aktivnost. Za ohranjanje miru pa je nujno sprejeti svojo pravo naravo, ki je: »Smo telesno, energijsko in duhovno bitje.« Smo zavest, ki uporablja telo in um za doživljanje izkušenj na zemlji. Vsaka izkušnja je koristna, res pa je, da so nekatere prijetne, druge pa zoprne. Da bi vzpostavili zares dobro povezavo na vseh ravneh, je nujno posvetiti vsaj pol ure na dan za neke vrste meditacijo. Tisti, ki je ne pozna, naj si na spletu najde kakšno vodeno. Tisti, ki sami težko dosežejo višjo raven zavesti v meditaciji, naj se povežejo v skupine. Kar nekaj se jih je v teh dneh organiziralo v Sloveniji. Vpliv meditacije bo koristen za celotno družbo, še najbolj pa za posameznika.«
Novo situacijo sprejmemo tako – da jo sprejmemo. »Tu ni velike filozofije. Sprejmemo, da je svet točno takšen, kot je, kot smo ga sami naredili, in da potrebujemo ravno takšno preizkušnjo, da bi se iz nje nekaj naučili. Vsako nesprejemanje, upiranje nam zniža vibracije in odvzame del energije, ki jo v tem času še kako potrebujemo. Zraven pa z upiranjem padamo v dramo, kar še dodatno poslabša situacijo. Česa se vseeno lahko naučimo v teh kaotičnih razmerah?
