Odraščala je v glasbeni in duhovni irski družini v gorah ameriškega New Hampshira. Že v mladih letih je našla pot do čarobnosti svete glasbe ter se tako zaljubila v pesmi, zgodbe in skrivnosti mnogih svetih tradicij. Glasba jo je ponesla po vsem svetu. Med drugim je učiteljica kundalini joge in starodavnih tehnik zdravljenja. Oče, nekdanji menih, danes pa psihoterapevt, je znan ameriški pisatelj knjig za samopomoč, mama pa je svojo ustvarjalnost izražala s slikanjem. Nenehno pripravljata nove projekte, pravi Ajeet, zato se je že v mladosti naučila slediti svoji muzi. Pogovarjali sva se, ko smo se pri nas kopali v soncu, njen dom v gorah New Hampshira, kjer v svojem studiu snema nove pesmi, pa je bil sredi snežnega meteža, zato so nama proti koncu pogovora ponagajale telefonske linije. Ali pa sva se pač že začeli pogovarjati o preveč zasebnih stvareh, ki niso več za v revijo ...
Opisujejo vas kot dekle z angelskim glasom. Kdaj ste odkrili moč glasbe?
Pojem že vse življenje. Izhajam iz glasbene družine. Moj dedek je bil glasbenik, moj oče je glasbenik, glasbeniki so tudi v moji razširjeni irski družini. Glasba nas je vsakodnevno spremljala. Je moje življenje in jo z veseljem širim naprej. Z glasbo se povezujemo, v njej se počutim najbolj doma, varno in udobno. Od nekdaj sem torej pela, nikoli pa si nisem mislila, da je moje petje nekaj posebnega.
Umetnost in glasba sta bili vaši največji učiteljici, zdraviteljici in terapevtki, ste nekje dejali.
Pišem pesmi o tem, kar doživljam. Z njimi izražam svoje izkušnje. Mogoče tega, ko napišem pesem, niti ne razumem najbolj, zato pa občutim. Iskrena pesem, ki nastane iz mojega notranjega izpraševanja in me zdravi, se dotakne mnogo ljudi. Posvojijo jo, kot da je to njihova izkušnja. Pesmi nas tako povezujejo. Magično se mi zdi, da delujejo tako. Sicer pa tudi rišem in slikam, rada ustvarjam z rokami, zdi se mi kot meditacija, odpelje te na posebno, mirno mesto. Zelo se mi zdi pomembno, da imam v svojem življenju toliko tišine, kolikor imam gibanja.
Kot otrok ste menda imeli kar nekaj zdravstvenih težav in starša sta se med drugim zatekla po pomoč k alternativnim metodam.
Zdravljenje je nenehno potovanje. Še vedno se soočam s težavami, zdravje je zame izziv. Ne poznam nikogar, ki ne bi imel občasno kakšnih težav. Imela sem težave z avtoimunsko boleznijo in v tem obdobju sem se naučila ter spoznala stvari in ljudi, ki mi še danes veliko pomenijo. Ker mi uradna medicina ni mogla prav dosti pomagati, me je mama peljala k različnim zdravilcem. Zaradi tega sem spoznala veliko učiteljev in alternativnih praks. To potovanje me je pravzaprav opolnomočilo. Moč mi je dalo spoznanje, da lahko za svoje zdravje ogromno naredim sama in da s svojimi izkušnjami lahko pomagam tudi drugim v bolečini. Da sem se kot otrok naučila nekaj o bolečini, se mi zdi prav tako pomembno. To je nekaj, kar ljudje pravzaprav izkusijo v kasnejšem življenju, otroci pa redko.
Kaj ste se naučili, kako danes poskrbite zase, ko se ne počutite najbolje?
Življenje nas vodi do nepričakovanih doživetij. Raziskuješ, dokler ne najdeš metode in človeka, ki sta zate pomembna v tistem trenutku, potem greš naprej. Najbolj mi je pomagalo srečanje z zdravilcem, ki mu je ime Guru Dev – učil se je mehiške šamanske tradicije, študiral pa je tudi vzhodne zdravilske tradicije. Uporabljam nekatere njegove tehnike, ki me jih je učil od osmega leta starosti. Kadar nisem najbolje, se vedno vrnem k njemu, kjer se spet naučim kaj novega o tem, kako se soočati s težavami, ki me pestijo. Podpira me tudi, da lahko pomagam drugim.
Več v reviji Zarja, 11.2.2020