Alter

Zdravilna magija naših prepričanj

Jure Aleksič
16. 12. 2019, 22.00
Deli članek:

Letos jeseni so v Zagrebu gostili moža po imenu Bruce Lipton, ki je dobro znan tudi v naših naprednih krogih. Celični biolog in pionir epigenetike je postal v drugi polovici kariere morda celo največja superzvezda globalne alternativne medicine. In sicer po tem, ko je v uspešnici Biologija prepričanj postavil temelje doktrine, ki jo je poimenoval nova biologija. Dr. Lipton je vmes sicer postal taka superzvezda, da se na njegovem zagrebškem seminarju žal ni našlo prostora tudi za nas. A ker opažamo, da o teh rečeh čedalje intenzivneje razmišlja čedalje več ljudi, gotovo ne bo odveč, če njegova osnovna učenja predstavimo tudi na naših straneh.

Zarja Jana
Bruce Lipton

Naši geni niso naša usoda! Kdor proučuje mehanizme celične evolucije, slej ko prej opazi sila zanimivo reč. In sicer da naše male gradnike upravlja nepojmljiva inteligenca, ki ji preprosto še ne znamo najti nosilca. Celice, ki jih je dr. Lipton gojil v laboratoriju, so se aktivno umikale toksinom in gravitirale proti hranilnim snovem, ki jih je dovajal v epruveto. Tudi poskusi drugih raziskovalcev so pokazali, da celice iščejo okolja, ki so naklonjena njihovemu preživetju, in se izogibajo strupenim ali kako drugače sovražnim okoljem.

Znanstveniki so to potrdili spet in spet – tako na posameznih celicah kot tudi na kompleksnejših organizmih. Nobelovec Howard Temin je že v šestdesetih dokazal, da lahko človeška RNK na novo napiše DNK. A kaj vse to dejansko pomeni? Nič drugega kot to, da naši geni niso naša usoda! Oziroma da lahko gene določa okolje in ne nujno vedno samo obratno, kot se je dolgo verjelo oziroma se v nazadnjaških krogih verjame še danes.

Dogma, da geni določajo vse – da je DNK nesporen despot naših življenj – je torej na srečo res samo to: dogma.

Toliko genov kot črv. Če bi bilo vse skupaj tako preprosto, kot so dolgo zatrjevali zagovorniki totalnega primata genov, bi imeli kompleksnejši organizmi ustrezno več genov kot primitivnejši. Pa ni tako!

Znanstveniki slovitega mednarodnega Projekta genom, ki se je nameril do potankosti mapirati človekovo genetsko matrico, so recimo pričakovali, da bodo zabeležili vsaj 140.000 genov. Na koncu so jih našli približno 25.000. Zdaj pa pozor: primitivni črviček vrste Caenoharbditis premore vsega skupaj samo 969 celic, a obnašanje teh celic dirigira kar 24.000 genov. Da je uganka še popolnejša, jih ima neprimerno kompleksnejša vinska mušica kar 9000 manj.

Kot je zapisal eden vodilnih svetovnih genetikov, nobelovec David Baltimore: »Razen če človeški genom tvori še cel kup drugih genov, ki so našim računalnikom nevidni, potem od črvov vsekakor nismo kompleksnejši zato, ker bi imeli več genov.«

Prilagodimo genski načrt! Celični biologi torej že dolgo vedo, da je treba pri vsaki disfunkciji celice razloge iskati v njenem okolju, ne v celici. Ljudje pa nismo nič drugega kot skupki celic. Torej sodelovalna skupnost okrog petdesetih trilijonov enoceličnih organizmov, ki so razvili strategije sodelovanja za skupno preživetje.

Na teh temeljih je Lipton torej postavil svojo ambiciozno poimenovano novo biologijo. »Teorija, da nas skoraj v celoti nadzirajo lastni geni, je ne samo napačna,« je zapisal, »temveč je človeški vrsti povzročila tudi veliko škode. Spremenila nas je v žrtve, ko smo pa v resnici soustvarjalci lastne življenjske situacije. Geni so samo gradbeni načrt. Mi pa smo arhitekti, ki lahko prilagodijo načrt – in ga po potrebi celo na novo napišemo.«

Kaj je zacementirano v podzavesti? Ključna metoda za doseganje zgoraj navedenega cilja je po Liptonu sprememba naših dolgoročnih prepričanj. Ta naj bi bila dolgoročno glavni določevalci okolja, v katerem ali brstijo ali venejo naše celice.

Kot mnogi še predobro vejo, pa žal ni tako preprosto, da bi v glavi pač dva meseca skupaj ponavljali: Vsak dan na vseh področjih vse bolj napredujem! Pa če želi naša zavest temu še tako srčno verjeti, želja pogosto ne bo dovolj, da bi prepričala tudi podzavest.

Dr. Lipton rad navede oceno, da je zmožen naš podzavestni um sprocesirati 20.000.000 signalov iz okolja na sekundo, medtem ko jih naš dobri stari zavestni um zmore komaj 40. Če nas zanimajo gole nevrološke zmogljivosti procesiranja, je podzavest proti zavesti torej kot letalonosilka proti mravlji.

Več v reviji Zarja Jana št. 51, 17. 12. 2019

Estrada

dejan fabcic 2
Zna proslaviti uspeh

Dejan Fabčič olimpijsko kolajno proslavljal pol meseca

eva peternelj 1
Dvojno veselje, dvojne skrbi

Udeleženka resničnostnega šova priznava, da ob dveh malčicah ni lahko

natasa tic ralijan in sinova
Negujejo močne vezi

Natašo Tič Ralijan sta sinova že zdavnaj prerasla

natasa bester 1
Silna ljubezen do živali

Hvaležna za vsa bitja, ki ji delajo družbo

Vasilij Žbogar, ambasador Go to Barcolana
Gladek kot morje v bonaci

Vasiliju Žbogarju se ni treba briti

slovenija-ima-talent-2024
Slovenija ima Talent

Žiranti Talentov: »Ne skrivamo, da ni vsak nastop na dušo pisan vsakemu žirantu!«

Zanimivosti

METKA KLEVIŠAR, upokojena zdravnica
Soustanoviteljica Karitas in Hospic

Metka Klevšar, upokojena onkologinja: »Postajamo roboti, ki jim manjka temeljna človečnost«

feng dreamstime_xxl_30598269
Primerjava materialov

Vhodna vrata: spoznajte razlike med materiali

Toplotna crpalka - zracni vir
Združitev obnovljivega in klasičnega vir energije

Za starejše hiše so primerne hibridne toplotne črpalke

strogi
V šolo bistra buča

Vrnitev v preteklost: 'Kdaj boš šel v tretji razred? Mogoče, ko bomo drugega belili.'

Beeland-1
Zanimivosti

Slovenci vodilni ponudniki apiturizma v svetu

SDO_10-03-24_1219UTC_131-171_RedScreen_4k
Možnost pojava severnega sija

Zabeležili najmočnejši sončev izbruh trenutnega cikla