Če v naši reviji spremljate biodinamični setveni koledar, ki ga pripravlja Fanči Perdih, ste morda opazili, da zelo pogosto pravilno napove sončna ali mokra obdobja, ko bo treba z doma pripravljenimi naravnimi škropivi ukrepati na vrtu. Ker njene napovedi temeljijo na položajih planetov v vodnih, svetlobnih in drugih ozvezdjih, smo preverili, kaj nam o vremenu v prihodnosti lahko pove astrologija. Ali se bodo huda neurja še naprej stopnjevala, pa smo preverili tudi pri ljubiteljskem napovedovalcu vremena z Blok Dušanu Kaplanu.
»V preteklosti je bila astrologija edini način, s katerim se je dalo pogledati v prihodnost in predvideti tudi vremensko dogajanje. Kralji in njihovi pomočniki so iskali vpogled pri modrecih, ki so bili seveda podkovani tudi v astrologiji. Zdi se daleč nazaj, pa vendar so Tales, Aristotel, Ptolomej, Profirij in še marsikateri drugi svetovali tudi s pomočjo te pradavne vede,« je razložila Mihaela Malečkar iz Astrološkega inštituta. Sama nerada napoveduje vreme: »Kadar pravilno napovem, je samoumevno. Kadar pa se sem in tja zmotim, je zoprno.« Tokrat je naredila izjemo.
Vsega je kriv Uran. Razlog, da je bila Slovenija v preteklih letih pogosteje izpostavljena neurjem, naj bi se skrival v tranzitnem Uranu. »Uran je povezan z neurjem, vetrovi, pa tudi z nevihtami. V tem letu potuje po naši četrti hiši, ki je vezana na vreme, kar pomeni, da bo lahko še nagajal. Junija je njegova pozicija s Saturnom prinašala negativne posledice za kmetijstvo, kar se lahko zaradi iste energije ponovi še konec septembra in na začetku oktobra.« Vmes, predvideva, vreme kljub vsem vremenskih spremembam ne bo ekstremno vplivalo na kmetijstvo in naše življenje.
Lunine mene ne nakazujejo nič hujšega. Obdobja sprememb vremena so prav tako vezana na lunine mene, je povedala Malečkarjeva. »Prvi krajec, ki je nastopil prejšnji teden, 9. julija, nam je že kakšen dan prej ohladil vreme, kar je po pričakovanjih trajalo do konca tedna. Polna luna 16. julija zdaj nakazuje da se vreme segreva, čeprav lahko še vedno pričakujemo občasne padavine. Zadnji krajec 25. julija nakazuje suho in dokaj stabilno, prijetno poletno vreme, ki bo trajalo skoraj do mlaja. Tudi slednji, ki bo 1. avgusta, prinaša mirno in prijetno vreme, lahko tudi malo bolj vroče, vendar z nekaj vetra, vročina ne bo preveč naporna. Prvi krajec 7. avgusta nakazuje možnost toplega vremena. Kak dan pred polno luno 15. avgusta pa je možno nekaj več dežja, več vlage v zraku, z jutranjimi meglicami. Po treh, štirih dneh bo zopet topleje. Spremembo vremena bo s sabo prinesel zadnji krajec 23. avgusta. Znabiti, da bo veter takrat odpihal oblake, čemur bo sledilo prijetno in stabilno vreme.« Dodajmo še, da so karte, iz katerih je predvidela astrološko vremensko napoved, vezane na mesto Ljubljana. Ker pa je Slovenija majhna, se lahko podobnih vremenskih razmer nadejamo tudi drugod po državi. »Morda sem tokrat res zadnjič napovedovala vreme. To pač ni delo astrologa, ko imamo tako dobre in natančne meteorologe,« je hudomušno zaključila.
Za vreme, kot ga imamo, smo krivi sami. Dušan Kaplan, ljubiteljski napovedovalec vremena z Blok, pa nam je dejal, da na napovedovanje vremena s pomočjo astrologije ne da kaj dosti, lahko pa nam veliko povedo meteorološke analize in stare preizkušene modrosti. A še prej je opozoril na nekaj drugega. »Če bi pogledali v zgodovino, bi ugotovili, da je bilo takšnih vremenskih razmer, kot smo jim priča to poletje, kar precej. Vsakič pa je pomemben vzrok, ki je spremembe povzročil – vulkan, meteorit ali pa kakšna druga naravna katastrofa. Neurja, ki smo jim priča sedaj, lahko v nasprotju s preteklostjo žal pripišemo izključno in samo človeškemu dejavniku. Za vreme je krivo naše neusmiljeno izkoriščanje narave v vseh oblikah – s prometom, kopanjem rud, uporabo pesticidov in brezupne kemije, termoelektrarnami, vrhunec vsega pa so neomejene količine plastike, ki bo pokopala našo civilizacijo.«
Kaj dejansko pomeni ena stopinja več? »Tisti, ki kuhate, zelo dobro veste, da je tik pred vretjem še moč kaj narediti v loncu, ko pa začne enkrat vreti in kipeti, je konec. Če to naše zavedanje prenesemo na vreme, lahko povem, da je ena stopinja več dovolj, da pridemo do vrelišča. Mešanje toplega in hladnega zraka, ki smo mu priča, ni nič nenavadnega in je posledica divjanja velikanskih vročinskih viharjev v Afriki ter še vedno, hvala bogu, hladnega zraka na polu. Brez tega bi tudi mi že imeli puščavo. Pred tem nas rešuje hladen zrak, kolikor ga je še ostalo,« je bil nazoren.
Več v reviji Zarja Jana št. 29, 16. 7. 2019.
