Vaje za na recept. Zato ne čudi, da so na Kitajskem dolgo ocenjevali zdravnike najprej po tem, kako so uspeli zaščititi ljudi pred boleznimi, nato po tem, kako so znali zdraviti. Zdravniki so predpisovali vaje, s katerimi so ohranjali gibkost telesa (daojin), kakovost in globino diha (tuna), in splošno dobro počutje (jangšeng). Tovrstne vadbe danes poimenujemo s skupnim imenom či gong, ena izmed oblik pa je tudi či gong za raztezanje. »Njegova posebnost je v tem, da nas usmerja k občutenju fizičnega telesa, k raztezanju in postopnemu preobražanju naše notranje strukture,« sta pojasnila Darija Mavrič Čeh in Jure Čeh z daoističnim imenom Yuan Wei Qi, ki sta v okviru zavoda Qi Lab Institute organizirala seminar či gonga. Oba sta mojstra či gonga, tajčija, meditacije, kungfuja wudang, Darija pa tudi daoističnih vaj za ženske.
Bolje je enkrat videti kot tisočkrat slišati (kitajski rek). »Tudi na Kitajskem je vse več ljudi, ki ne morejo počepniti,« je povedala mojstrica Tian Li Fang 30 udeležencem seminarja. Od vaje do vaje jih je vodila počasi, z razlago o tem, kako pozornost usmeriti v pretok krvi in energije v njej, kako začutiti, kje se zbira vročina, kako biti pozoren na dihanje ... Pri ledvenem delu je opozarjala na akupresurni točki ob križu, imenovani jaojan, ki ju s palci stimuliramo ob tem, ko objamemo pas ob gibanju s kolki, in opozarjala na položaj telesa, na zasuk, ki »zategne« določen del ter sproži prave reakcije v hrbtišču ... Na prvi pogled so bile to raztezne vaje kot povsod – pri šolski telovadbi, pri ogrevanju na rekreaciji, pa vendar nekaj čisto drugega. Tako majhna razlika v gibu, pa je občutek, predvsem pa učinek povsem drug! S počasnim raztezanjem mišic se izboljšuje prekrvljenost mišic, in kjer je kri, je dih in tam je tudi či – življenjska energija.
Vse izvira iz ženskega principa. Za naš zahodni svet je pojem mojstrice povezan s starostjo, pred nami pa je bila mlada ženska, zato me je zanimala njena starost. »V daoizmu se tega ne sprašuje,« je napol za šalo, napol zares dejal Jure, saj so leta in imena in še kaj tako rekoč nepomembni – vse je eno.Opazovala sem mojstrico Tian Li Fang, s kakšno milino je podajala znanje, ki je pronicalo v vsako celico. Ob mehkih gibih je pojasnjevala, kako zbirati energijo v telesu, v svoji notranjosti. »Ženska ima v daoistični tradiciji posebno mesto – sicer sta oba spola enakovredna, vendar daoizem priznava, da vse obstoječe izvira iz ženskega principa. Ohranjati in krepiti žensko energijo, ki je opredeljena kot sprejemajoča, materialna, zgoščena, omogoča delovanje janga – moške energije, ki je aktivna, razpršena in pripada svetu idej,« je pojasnila Darija, učenka Tian Li Fang.
Darija in Jure že od leta 2012 poučujeta či gong ter kungfu wudang v Kozini, kjer stanujeta, pa tudi v Sežani, Kopru, Ljubljani in Miljah (Italija). Ob tem se Darija vsak dan vozi v Ljubljano – kot umetnostna zgodovinarka dela v Narodnem muzeju Slovenije. Pravi, da ji vadba daje moč, krepi voljo in veselje.
Že vrsto let redno odhajata na Kitajsko, v center San Feng Martial Arts School, k mojstroma Juanu Li Minu in Tian Li Fang, ki pripadata 15. generaciji nosilcev starodavne tradicije wudang. »V daoistični tradiciji wudang je skupina učencev in mojstrov kot družina in taki so tudi odnosi, kjer so otroci dolžni izražati spoštovanje in izpolnjevati obveznosti, ki jim jih starši nalagajo, starši pa prevzemajo odgovornost za njihov vsestranski razvoj.« Mojstra Yuan Li Min in Tian Li Fang sta izbranim, tako imenovanim notranjim učencem, starša v veščini, ki jo poučujeta. Notranji učenci, ki so sprejeti na podlagi častnega obreda, imenovanega baiši, pa so tako med seboj bratje v veščini, predstavniki nove, 16. generacije ter uradni zastopniki tradicije.
»Za Slovenijo je posebna čast, da se je mojstrica Tian Li Fang na poti na svetovno najpomembnejši mednarodni festival borilnih veščin v Bercyu (del Pariza) ustavila pri nas in vodila delavnico či gonga za fleksibilnost. Po večletni prekinitvi poučevanja zunaj Kitajske je prvo delavnico izvedla ravno v Sloveniji,« je z velikim zadovoljstvom povedala Darija.
Do leta 2030 bodo vadili vsi. V odmoru se nam je pridružila mojstrica Tian Li Fang, ki prihaja iz daoističnega pogorja Wudang, zibelke taijiquana in drugih kitajskih notranjih veščin. Pozdravila je s priklonom in z dlanmi »v kepici«, nato pa se je tudi rokovala. Pripomnila sem, da se mi zdi zelo mlada za mojstrico; razumela je mojo zvedavost in mi povedala, da je stara 39 let. Povedala je tudi, da gresta z možem, mojstrom Yuan Li Minom, še v Pariz, kjer je evropski daoistični center. Kar nekaj vprašanj sem imela pripravljenih, pa je s stavkom, da je tudi na Kitajskem vse več ljudi s težavami, ki pestijo zahodnega človeka, pogovor zapeljala v to smer. »Sprememba sloga življenja, dolgo sedenje, stres ..., vse to povzroča tudi na Kitajskem kup težav. Zaradi posledic nezdravega življenja, slabega zraka in stresa so vsako leto bolnišnice bolj polne. Zdravstveni sistem tega ne bo zdržal, zato so naše oblasti določile, da naj bi bili do leta 2030 vsi prebivalci vključeni v vsaj eno od vadb kungfuja wudang.«
Več v reviji Zarja št. 14, 2. 4. 2019.
