Ker pač radi pomagamo bralcem s koristnimi nasveti, kako lahko sami ukrepajo, če se zatakne pri zdravju, se ta hip ne bom ukvarjala z razmišljanjem, ali bo kdo moja opažanja razumel kot prikrito oglaševanje. Ali celo neprikrito. Kar nekaj fizioterapevtov in maserk pozna moje probleme z rameni, ki menda pestijo večino novinarjev, ki so kdaj pisali na pisalne stroje. Celo po onkološkem inštitutu sem tavala in nadlegovala zdravnike s sumom, da imam morda tumor v dojki, saj me je bolela vsa leva zgornja stran telesa. Prijazen onkolog, ki ni odkril nikakršnega tumorja, mi je potrpežljivo razložil, kako potekajo živci iz vratne hrbtenice in kam vse lahko sevajo bolečine. Moje težave da so posledica napačne drže, tolčenja po pisalnem stroju pa tudi stresa, ki se nabira v klobčiču živcev ob lopatici. Fizioterapija in primerna telovadba bi pomagali. Ko sem odhajala mimo objokanih žensk v čakalnici, me je bilo prav sram.
Toda tudi moje bolečine, ki mi sicer ne ogrožajo življenja, niso prav nič smešne. Včasih so tako hude, da ne morem dvigniti roke in se ponoči zbujam, kadar se obrnem v napačno lego. Bolečina se seli z ene rame na drugo, že kar precej let je na desni strani. Lani sem za povrh nesrečno padla, po Murphyjevem zakonu seveda na desno roko, ki me po novem boli od ramena do lakta. Vam je vse to nekam znano?
Jezikoslovka z bolečim kolenom. Zato me seveda zanima vse, kar bi lahko ublažilo bolečine brez protibolečinskih tablet s stranskimi učinki. Napotila sem se torej na delavnico Tjaše Vuzem, ki je sicer lastnica jezikovne šole, priznam, malce me je vznemirjalo, saj tuji jeziki nimajo kaj dosti skupnega s fiziologijo človeškega (pa tudi živalskega) telesa. Pojasnilo mi je bilo vsekakor všeč – obstaja protibolečinska naprava, za katero ni potrebno kdo ve kakšno znanje, ker deluje samodejno. No, skoraj. Pa sem šla. Najprej me je seveda zanimalo, od kod Tjaši ta nenavadna dopolnilna dejavnost.
Povedala je, da jo zdrava prehrana ter vse mogoče alternativne in dopolnilne metode zdravljenja zanimajo od zmeraj, da je torej odprta za vse, kar zdravi in ob tem ne povzroča stranske škode. Z nenavadno napravo jo je pred časom seznanila prijateljica, ki je prišla na obisk. »Bila sem v hudo slabi koži, bolela me je glava, z bolečinami v ramenskem obroču sem imela težave že dlje časa. Iz torbice je potegnila dve svinčniku podobni napravi in mi naredila terapijo. Jasno mi je bilo, da zadeva učinkuje, reakcija je bila namreč tako huda, da sem morala leči, ker se mi je začelo vrteti. Nič čudnega, saj mi je obdelovala vrat, kjer je precej energijskih vozlišč.« Ko se je umirila, je nastopilo olajšanje. Naslednjič je prijateljica prišla na obisk čez kakšno leto, ko jo je že nekaj časa bolelo koleno. »Ko mi je delala terapijo, so me določene točke zelo bolele, koleno je postalo temno rdeče in zelo toplo. Olajšanje sem začutila takoj, odpravo bolečin pa sem dosegla veliko kasneje ob redni uporabi, saj sem si takrat inštrument takoj kupila,« je povedala sogovornica. Naprava jo je tako navdušila, da je stopila v stik z Nae-Soon Moon, ki je prijateljica izumitelja CWP, znanstvenika dr. Chi Kyung Kima. Oba sta iz Seula. »Kaj hitro sva se dogovorili, da je prišla v Slovenijo, seznanila me je s pripomočkom in uvajala v terapije.«
Ni čudež, ampak fizika. CWP pomeni chi well pointer, že prva beseda pove, da gre za energijo či (qi), ki teče po tako imenovanih meridijanih ali kanalih. Vsaka bolezen sproži blokado na meridijanih (večinoma potekajo po istih kanalih kot živci), ki jih s stimulacijo bolečih točk oziroma blokad lahko sprostimo. Na tej teoriji sloni akupunktura, metoda, ki je stara več kot 5000 let in jo je svetovna zdravstvena organizacija že leta 1979 priporočila za zdravljenje več kot 70 bolezni. Spada med integralno medicino in je od leta 1976 priznana tudi v Sloveniji. Seveda pa je zabadanje iglic v boleče točke vse prej kot prijetno, reakcija je pri bolj zapletenih boleznih lahko huda, terapije se morajo kar velikokrat ponoviti, kar seveda stane poleg trpljenja veliko denarja in časa, mi je povedala ena od udeleženk delavnice pri Tjaši. Rekla pa je, da se splača, saj se je z vztrajnim obiskovanjem akupunkturnih terapij rešila zelo resnih težav. Prav zato jo je zanimal pripomoček, s katerim si lahko pomaga sama, kar bo zanjo še enostavneje, saj zelo dobro pozna vse problematične točke za svoje zdravstvene težave.
CWP je izumil korejski fizik dr. Chi Kyung Kim in zanj prejel več kot 60 priznanj.
Več v Zarji, št. 9, 26. 2. 2019
