Ni treba biti strokovnjak za ugotovitev, da ima glasba velik vpliv na ljudi. Vseeno pa raziskovalci pogosto presenetijo z razkritji, česa vsega je sposobna. Njihova dognanja izkoriščajo trgovci, ki s pravo izbiro glasbe pospešijo prodajo. Velja, denimo, da bodo odrasli več denarja zapravili v trgovinah s počasno glasbo in ravno pravšnjo glasnostjo. Melodije s počasnim tempom namreč obiskovalce trgovine umirijo, zaradi česar se ti počasneje premikajo po prostoru ter opazijo in kupijo tudi izdelke, ki jih sicer ne bi. Znanstveniki poudarjajo, da glasba na človeka najbolj vpliva takrat, ko ustreza kontekstu. V vinoteki, denimo, ljudje kupujejo dražje steklenice vina, če v ozadju igra klasična glasba, ki med drugimi vzbuja željo po luksuzu. Z močno preglasno glasbo bodo po drugi strani trgovine morda privabile najstnike, zagotovo pa odgnale vse, ki bi radi svoj sluh uporabljali še nekaj časa.
Nevroznanstveniki in psihologi so prišli do spoznanja, da glasba lahko uravnava količino dopamina in tako regulira čustva. Je torej nekakšno sredstvo za spreminjanje človekovega razpoloženja pa tudi način za artikuliranje čustev, ki jih jezik ne more izraziti. Seveda pa si glasbe v glavnem ne izbiramo z zavedanjem o vseh teh vplivih, temveč glede na to, kar nas pritegne in nam je všeč. Ravno naš okus za glasbo zato ogromno pove o naši osebnosti. Strokovnjaki pravijo takole: empatični ljudje imajo raje nezahtevno in mehko glasbo (na primer, raje poslušajo Norah Jones kot Vivaldija), ljubitelji klasične glasbe pa imajo veliko skupnega s poslušalci heavy metala. Oboji imajo radi teatralnost, so inteligentni in bolj zaprti vase. Do teh ugotovitev so prišli tako, da so več tisoč udeležencev v eksperimentu prosili, da čim bolj iskreno opišejo svoj značaj, nato pa so jih na koncu vprašali, katero glasbo imajo najraje. Ljubitelji enake glasbe so presenetljivo podobno opisali svoj značaj. Privrženci plesne glasbe so se tako v glavnem izkazali za izjemno komunikativne, ekstrovertirane (družabne), a tudi vase zaverovane osebe. Rokerji naj bi izstopali po veliki samozavesti, ustvarjalnosti, delavnosti, pa tudi po neprijaznosti in skoposti. Ljubiteljem countryja pa naj bi bila skupna odprtost in ravno tako delavnost. Vsaj tako so ugotovili v raziskavi, ki jo je vodil oddelek za psihologijo edinburške univerze Heriot Watt. Druge raziskave so poslušanje stare country glasbe med drugimi povezale z nizko stopnjo inteligence in celo povišano stopnjo samomorov.
Pred operacijo poslušajte jazz. Raziskave so ravno tako pokazale, da pacienti, ki poslušajo harfo, klavir, orkestralno glasbo ali počasni jazz, občutijo manj postoperacijskih bolečin kot tisti, ki ne. Pred operacijo se vam potemtakem splača zavrteti kakšen jazz. Ali katerokoli drugo melodijo, ki vam je všeč, saj boste tako dosegli večjo umirjenost in preprečili prestrašenost pred posegom, je prepričana Catherine Meads, profesorica na univerzi Brunel v Londonu, ki že vrsto let raziskuje vpliv glasbe na zdravje in počutje pred operacijo in po njej. Bolniki, ki poslušajo glasbo, po njenih ugotovitvah ravno tako potrebujejo manj protibolečinskih zdravil od drugih.
Glasbena terapija koristi avtistom. Lahko bi rekli, da je vsaka glasba svojevrstna terapija, vendar pa je ime glasbena terapija rezervirano za posebno obliko, pri kateri sodeluje izobraženi glasbeni terapevt. Namenjena je vsem, ki bi se radi osvobodili kakršnih koli travm ali stisk. Takšna pomoč se je med drugimi izkazala še posebno učinkovita pri avtistih, ki težko vzpostavljajo stike in v spremenjenem okolju postanejo vznemirjeni, saj jim pomaga, da ostanejo mirni in se lažje socializirajo.
Glasbo pa bi lahko s pridom uporabljali tudi sicer v šolah, saj je bilo dokazano, da se baročna glasba uporablja kot sredstvo za izboljšanje spomina. Tiho predvajanje takšne glasbe med preizkusi znanja bi lahko imelo pozitivne učinke na uspešnost učencev pri pisanju testov.
Več v Zarji št. 33, 14. 8. 2018.
