Prof. Vladimir Kovčin, skromen zdravnik, ki se je na srečanje v beograjsko zasebno bolnišnico Nova Vita, kjer bolnikom pomagajo z metodami alternativne medicine, pripeljal z vespo, je povedal, da je onkolog že več kot 30 let. »Tu nisem zaposlen, temveč je moja vloga svetovanje in nadzor vsega, kar se tukaj dogaja. Skupaj vsak s svojim znanjem, ker jaz nimam njihovega, oni pa ne mojega, naredimo načrt, kako bomo bolniku pomagali, kaj je treba narediti in kdaj, da vidimo, ali terapija učinkuje. Če ne, jo lahko še pravi čas zamenjamo. Po drugi strani pa analiziram, kaj so kolegi zdravniki naredili, do kod so s svojim zdravljenjem prišli, ali so izčrpali vse možnosti. Iz preprostega razloga, da ne pride potem do tistega 'tega pa nismo vedeli'. To je torej moja naloga v tej skupini zdravilcev in zdravnikov. Bolnike hospitaliziramo v tej bolnišnici (Nova Vita, op. a.), ki pa sodeluje z ustanovo, kjer sem zaposlen. To je bolnišnica Onkomed, ki je specializirana za zdravljenje z uradno kemoterapijo, saj v Srbiji nimamo na voljo vseh zdravil, ki so na tržišču za zdravljenje rakavih bolezni, oziroma jih naša zavarovalnica ne plača. Ker torej terapija, ki jo nudi država, ni optimalna po vseh medicinskih standardih, to lahko nudi naša ustanova. Hospitalizacija je potrebna, če pride do zapletov. Z bolnišnico Nova Vita pa sodelujem že kar nekaj časa, ker imajo tudi tu načine, sredstva, ki lahko bolniku pomagajo. Nobeden od nas ne more trditi, da pozdravi raka, vendar lahko z več terapijami izboljšamo delovanje imunskega sistema. Potem ima več možnosti, da se učinkovito spopade z boleznijo. Ni nujno, da gre samo za raka, čeprav smo usmerjeni v onkologijo. Zato je povezava uradne in tradicionalne narodne medicine zame izredno zanimiva,« nam je povedal prof. Kovčin. Ni se bilo mogoče izogniti vprašanju, kako nanj gledajo kolegi, ki prisegajo izključno na uradno medicino.
Vsak naj se odloči sam. »Nobenemu bolniku ne svetujem, naj se odloči samo za eno ali drugo medicino. Alternativna medicina ni pravi izraz, to je bolj naravna in narodna medicina, ki jo ljudje po vsem svetu poznajo in uporabljajo že stoletja. Veliko zdravilnih sestavin je prišlo prav od tod. A treba je biti previden. Zato bolniku ne bom rekel, da mora nekaj jemati. Največkrat me sami vprašajo, kaj bi lahko naredili za izboljšanje svojega stanja. Iz ogromne množice raznih stvari sem tudi sam pridobil izkušnje, da znam ločiti, kaj je zares vredno naše pozornosti. So pa tudi taki, ki tega ne želijo, dobivajo citostatike ali hodijo na obsevanje, narodno zdravilstvo jih ne zanima. Tretja skupina so ljudje, ki nimajo nobene izbire več. Ponudili smo jim že vse. Zato je smiselno, da poskusijo še tisto, kar jim teoretično lahko pomaga.«
V bolnišnico ga je pripeljala bolnica. »Prvič sem stopil skozi vrata te bolnišnice zaradi ene od svojih bolnic. Imela je raka dojk, dobivala je primerno terapijo, vendar izboljšanja ni bilo. Nekaj terapije sem zamenjal, očitno pa je tudi sama uporabila neko stvar, zato sem jo vprašal, kaj je to bilo, ker se mi je zdelo neobičajno, da se je tumor začel zmanjševati, ko pa se prej sploh ni odzival na zdravila. Potem pa so metastaze v pljučih izginile. Povedala mi je za Novo Vito in sem šel pogledat, kaj se tu dogaja. Tako sem spoznal lastnika Milomira Kandića, zdravilca naravne medicine, ki si je tak koncept bolnišnice zamislil in je tudi tvorec mnogih učinkovin, ki jih v svojem zdravilstvu uporablja. Potem sem tudi sam uporabil nekatere od njih. Izdelek za krepitev imunosti sem dal celo svoji hčerki ob ptičji in svinjski gripi. Pri nas ni za gripo zbolel nihče, pa čeprav nismo bili cepljeni. Tako smo torej začeli sodelovati. Na žalost pa neke večje klinične raziskave (še) nismo naredili, ker je to izredno drago in je težko najti dovolj veliko skupino ljudi z enako boleznijo. Zagotovo pa lahko trdim, da ta sredstva ne morejo škoditi. So pa na univerzi v Kragujevcu naredili manjšo raziskavo za doktorat, in snovi so se izkazale za učinkovite, kar mnogo obeta, vendar je to treba še potrditi. Vsi bolniki, ki so ta sredstva dobili ob klasični kemoterapiji, so jo lažje prenesli in si hitreje opomogli,« je razložil prof. Kovčin.
Fenomen kubanskih cepiv. Da zgodbe ne zapletamo preveč: zdravniki in zdravilci (tudi iz Slovenije) so se povezali in tako je v nastajanju center Cuba Medic v Loznici, kjer ponujajo bolnikom pomoč pri zdravljenju rakavih bolezni. Verjetno bodo sledile še druge bolezni, kot na primer multipla skleroza, psoriaza, vitiligo, avtoimunske bolezni torej. Bolniki bodo lahko hospitalizirani, ker je pač to včasih potrebno, v bolnišnici Nova Vita v Beogradu, v neposredni bližini samostana Rakovica. Pri tem je posebej zanimivo, da jim bodo ponudili kubanska cepiva, ki v medicinskem svetu že nekaj let dvigujejo prah. Posebno zanimanje je za cepivo, imenovano CimaVax, ki je bilo razvito za zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč. Na Kubi je na voljo že okrog šest let. Ne gre za neki zvarek, temveč za strogo znanstveno delo najsodobnejše molekularne biologije.
Davek zaradi kajenja. V ZDA so se s Kubanci dogovorili za nove raziskave, ki jih opravljajo prav zdaj. S kubanskimi raziskovalci sodeluje Roswell Park Cancer Center iz Buffala v državi New York. Lani je tako cepivo prvič prišlo na ameriška tla. Kubanska biotehnološka industrija je v nasprotju z mnenjem mnogih izredno dobro razvita. Med drugim so razvili cepivo za meningitis B in v 30 držav izvažajo cepivo za hepatitis B. Poleg tega so razvili prvo sintezno cepivo za preprečevanje pljučnice in meningitisa za bistveno nižjo ceno, kot ga ponujajo ameriški in evropski proizvajalci. Kubanska biotehnološka industrija ima okrog 1200 mednarodnih patentov in prodaja farmacevtske izdelke po vsem svetu. Nič čudnega ni, da so na tem seznamu tudi terapije proti raku, saj je prav ta bolezen drugi glavni vzrok za prezgodnjo smrt na Kubi. Pljučni rak je eden od glavnih vzrokov za smrt pri kubanskih moških, kar tudi ni presenetljivo glede na njihovo tradicijo kajenja cigar. Cepivo učinkuje na receptorje rastnega faktorja, ki so preveč izraženi pri približno 40 do 80 odstotkih nedrobnoceličnega pljučnega raka, kar je povezano s slabo napovedjo, slabim preživetjem, in na odpornost proti običajnim terapijam za zdravljenje raka.
Več v reviji Zarja št. 50, 12. 12. 2017.
