Danes je v našem okolju – s čimer ne mislimo samo na naselje, kjer živimo ali delamo, temveč na vse v naših domovih – toliko strupov, da je prav čudno, da ne zboli več ljudi. Za nekatere vedo skoraj vsi, večina pa je za nas še vedno neznanka. O tem smo se pogovarjali s Sabino Grošelj, ki je imela nedavno predavanje o tem v knjižnici Šentvid. Prosili smo jo za obširne nasvete, kako si lahko sami pomagamo. Objavili jih bomo v dveh nadaljevanjih.
Vse, kar imamo danes okrog sebe, smo bolj ali manj naredili sami. Torej smo tudi za strupe, ki nam kvarijo zdravje, odgovorni mi. Kaj lahko naredimo, da to popravimo oziroma se vsaj manj zastrupljamo?
Razvoj ima svojo ceno. Ugasnimo telefone, izključimo računalnike, vse stroje, se odpravimo v naravo in si tam iz vejevja naredimo hiško, pa bomo v zdravem okolju? Ne. Vse, kar vzamemo v roke, prinaša nekaj s sabo. Poleg tega je treba misliti na svoje telo, na tisto, kar jemo, popijemo in nas gradi. Toda bistveno je, da nas gradi um. Tudi če pazimo, delamo vaje, usmerjamo razmišljanje, pravilno dihamo, nas obvladuje um. Misliti je treba pravilne misli. Najprej je misel, potem beseda, iz besede dejanje, iz dejanja navada in iz tega naše življenje. Torej, svoje zdravje gradimo prvih 30, 35 let življenja. Takrat se vse še izgrajuje in vse, kar se bo zgodilo kasneje, je posledica našega ravnanja v tem obdobju. Potem se začnemo sušiti, sluznice so bolj suhe, polt se spremeni in podobno. Naši dedki in babice so tistih 30 ali 35 let preživeli precej drugače kot mi. Pravijo, da se življenjska doba daljša. To je nesmiselno, ker je vprašanje, ali gre za življenjsko dobo ali pa za dobo životarjenja. Pri 80 letih, na primer, moraš dnevno vzeti kakšnih 15 tablet! To ni ničemur podobno, saj ima vsako zdravilo tudi stranske učinke. Resnici na ljubo to velja tudi za mnoga prehranska dopolnila.
Veliko ljudi pa zdravil sploh ne jemlje in vendar analize kažejo, da imajo v svojem telesu strupe. Od kod?
Poglejmo samo kruh, na primer. Oziroma vso hrano, ki jo uživamo, torej kuhinjo, pa potem kopalnico, zrak, torej vse, kar vdihnemo in popijemo. Vsaka od teh stvari je naš gradnik. To velja tudi za čustva. Če smo v slabšem stanju, se spremenijo presnova, dihanje, tudi sedenje, čustva se naselijo v vseh organih, recimo žalost, jeza. Kar postane naš gradnik, to potem človek je. Potem si pa mislimo, saj jemo zdravo, pa se vseeno zgodi, da zbolimo. Pomembno je tudi, ali imamo encime za presnovo vse te zdrave hrane, ali hrano dovolj prežvečimo, preden gre v želodec, ki nima zob. Torej ali je telo sposobno iz vse te čudovite ekološke hrane vzeti vse tisto, kar potrebuje. Pa še to: če zdravilno juho je žalosten človek, ta juha ne bo več zdravilna, nič ne bo imel od nje.
Kaj se zgodi?
Bruce Lipton pravi, da ljudje vklopimo samodestruktivne gene, ki nas zavrtijo v začarani krog negativnosti. To se potem samo razvija in nas zastruplja naprej.
***
Kaj je najbolje narediti zjutraj?
V ustih žvrkljati požirek sezamovega olja, ki razstruplja. Z umivanjem telesa odstranimo umazanijo z naše zunanjosti. V resnici je pa leglo prave umazanije v telesu. Dan naj bi začeli z žvrkljanjem sezamovega (lahko pa tudi kakšnega drugega) olja, masažo s tem oljem (ker za to ni vedno časa, si zmasirajte vsaj stopala) ter s pol litra tople, še raje vroče vode. Zaporedje niti ni tako pomembno. Če niste vajeni piti vode, začnite z manjšo količino.
Sezamovo olje najmočneje vleče nesnago nase. Če se z njim (olje mora biti najprej segreto na sto stopinj, potem pa ohlajeno) masirate, morate to potem sprati. Z masažo pridejo namreč strupi na površino kože in jih je treba odplakniti. Enako je pri žvrkljanju – olje vsrka vse škodljive snovi, zato ga je treba potem izpljuniti in si usta dobro sprati. Žvrkljati pa ga je treba kar nekaj minut, deset ali več.
Članek in nasvete v celoti preberite v reviji Zarja št. 23, 24.11.2015
