Sanjo Lončar, novinarko in raziskovalko ter vodjo projekta Skupaj za zdravje človeka in narave je že od nekdaj privlačilo zdravo življenje. Pred dvaindvajsetimi leti je že sodelovala pri ustanavljanju prve trgovine z zdravo prehrano v nekdanji Jugoslaviji – Biošpajz, ki v Beogradu še danes uspešno posluje. Med študijem se je preživljala tako s pisanjem kot s kuhanjem po domovih ljudem, ki so imeli težave z zdravjem, in teh je bilo, se spominja, precej. Logična posledica je bilo odprtje trgovine. Vendar jo je življenje malo pozneje postavilo pred povsem nasproten poslovni izziv. Deset let je delala v marketingu velikih multinacionalk, ki se ukvarjajo s prehrano, zdravili, čistili. Očitno je življenje z njo imelo posebne načrte, se danes smeji. »Če ne bi na lastne oči videla, kako deluje njihov sistem ustvarjanja umetnih potreb, prikrivanja in pranja možganov kupcem, tega kot navaden potrošnik ne bi mogla nikoli ugotoviti.« Ko je bolezen pred sedmimi leti potrkala na njena vrata, je dokončno opustila svoje delo v marketingu, kjer se že dolgo ni več dobro počutila, in nenadoma našla čas za velike spremembe v svojem življenju. »Bolezen je bila pravzaprav blagoslov. Prihranila mi je ogromno časa v življenju, ki bi ga sicer zapravila za vztrajanje na napačnem tiru.«
Takrat je začela svojo vojno s škodljivimi snovmi. Najprej je spremenila prehrano, kar je bilo, pravi, še najlaže. Človek je namreč veliko bolj presenečen, ko ugotovi, koliko je okoli nas strupov, ki jih skozi kožo dobivamo s čistili, kremami, dišavami. »Po nekih raziskavah otroci dobijo skoraj 80 odstotkov pesticidov v telo v lastni hiši – večinoma s tal ali s pohištva.« Marsikaterim strupom se je mogoče izogniti, ne da bi si življenje obrnili na glavo, je prepričana. »V Seatllu so naredili preiskavo med otroki, katerih starši so bili pozornejši na to, kaj jedo, in jih primerjali s skupino drugih otrok, katerih starši na to niso bili pozorni. Ugotovili so, da so v prvi skupini imeli otroci v telesu od šest- do devetkrat manj škodljivih snovi kot tisti v drugi skupini. Povsem jasno je, da ni točke na svetu, ki ne bi bila onesnažena, toda zakaj ne bi zmanjšali bremena, če je mogoče, in si na drugi strani okrepili imunski sistem?« 

Kako začeti? Pri vzroku!
Je pa res, da naše telo zastrupljajo tako kemikalije kot nepredelana čustva. »Kdor ne verjame, lahko naredi preprost preskus z merjenem Ph urina. Z lističi vsak dan merimo Ph svojega urina in si zapisujmo, kaj smo jedli in kaj se nam je dogajalo. Tako kmalu dobimo informacijo, kako kakšna hrana vpliva na naš organizem. Ugotovimo pa tudi, da v stresni situaciji naše telo izloča kisline, čeprav smo jedli zdravo. Včasih se zgodi ravno nasprotno, če pojemo nekaj, o čemer menimo, da ne koristi našemu organizmu, pa nam je to hrano z veliko ljubezni pripravila ljuba oseba ali smo jo zaužili nekje, kjer smo bili srečni in sproščeni, ne bo v Ph nobenih sprememb.« Tako lahko postanemo pozorni na to, kako kakšna stvar vpliva na nas, in se začnemo izogibati škodljivim snovem, ki nas najbolj prizadenejo. »Nekomu škoduje hrana, drugemu odnos, najhuje pa je, če nas začne zastrupljati eno in drugo, potem posežemo še po tretjih strupih – zdravilih.« Zato moramo, kadar se odločimo v življenju nekaj spremeniti oziroma se pozdraviti, vsekakor začeti pri vzroku. Ti so pri različnih ljudeh različni.

Kako ločiti zrno od plevela?
Negotovost se pojavi, kadar je treba v poplavi ponudbe ločiti zrno od plevela. Kako? »Prvo pravilo je, da mora vsakdo vedeti, kaj od zdravnika ali zdravilca želi. Če želimo, da nam povrne zdravje, smo na napačnem tiru. Pionir naravnega zdravljenja Alfred Vogel je nekoč dejal: »Vloga tistega, ki vas zdravi, je vloga planinskega vodnika, lahko gre z vami, ne more pa vas nositi. Hoditi boste morali sami.« Pravi zdravniki in zdravilci so le tisti, ki skupaj z vami iščejo vzroke in vam jih pomagajo odpraviti ter si tako povrniti zdravje. Drugi, ne glede na to, ali pri svojem delu uporabljajo pomirjevala, bioenergijo ali kaj tretjega, so le blažilci, ki živijo na račun vaše bolezni. Zato bodo vedno imeli polne roke dela, saj ljudje preprosto nočejo biti odgovorni in sprejeti dejstva, da je zdravje v njihovih rokah.« Podobno je tudi pri ponudbi izdelkov. »Takoj ko raste zanimanje, se pojavijo tisti, ki bi radi nekaj prodali, ne glede na to, ali bodo izdelki pomagali, ali ne. Naša edina moč je v tem, da smo dobro obveščeni in da s svojim denarjem ne spodbujamo razvoja napačnih. V Sloveniji je trenutno trend prehrambnih izdelkov, ki jim pripisujejo zdravilne lastnosti.« V strahu, da bi zboleli zaradi te ali one bolezni, jih ljudje kupujejo. Popolnoma nekaj drugega pa so ekološki izdelki, naravni in kljub pomislekom ljudi vredni zaupanja. »Kljub temu veliko ljudi temu ne verjame. Normalno je, da jemo konvencionalno hrano, v kateri so hidrogenizirane in homogenizirane maščobe, umetna sladila in barvila. Sploh se ne sprašujemo, kaj povzročajo, dvomimo pa o nečem, kar je najbolj naravno.«

Projekt Skupaj za zdravje človeka in narave
Precej nasvetov o tem pa tudi članke, datume zanimivih predavanj, celo napotke, kje dobiti naravne izdelke, je mogoče dobiti na straneh njihovega projekta. Ko se je Sanja pred sedmimi leti odločila, da se v svojem življenju ne želi več ukvarjati s stvarmi, ki umetno ustvarjajo nove potrebe in težave, je dobila zanimivo voščilnico z naslednjo vsebino: »Vse, kar storiš danes, plačuješ z dnevom svojega življenja, zato naj bo vredno te cene.« Ta misel je še danes njeno vodilo, in takrat je začutila, da želi početi nekaj, kar ljudem ponuja pravo rešitev iz današnjega stanja. Vrnila se je k naravnim in enostavnim možnostim ter k sodelovanju povabila ljudi, ki razmišljajo podobno. Tako je nastal projekt Skupaj za zdravje človeka in narave (www.zazdravje.net), ki zajema področja naravnega zdravljenja, naravne prehrane in kozmetike, naravnega bivanja (eko gradnja, čistila, zdrav spanec) in ohranjanja narave. »Projekt je tako hitro zaživel, da me je kmalu povsem okupiral.« Dan je prekratek za vse, kar si želi postoriti. Še pred tremi leti je njihove novice bralo 1000 ljudi, zdaj jim že 20.000 natisnjenih izvodov ne zadostuje več. »Tudi obisk naših internetnih strani presega 10.000 bralcev na mesec, iz česar sklepamo, da zanimanje nenehno narašča.« Ljudje so vedno bolj ozaveščeni. Nekatere v spremembo življenjskih navad prisilijo bolezni, vse več pa je takih, ki ne čakajo na hudo diagnozo in želijo nekaj zase, za svoje zdravje, storiti že zdaj.

Ustvarjajo skupaj
Sanjo je vedno zanimala prehrana, zato se je sama najbolj posvetila temu področju. Pred kratkim je na pobudo tistih, ki so imeli težave in niso mogli razumeti, zakaj je v Sloveniji tako malo znanega o kandidiazi, mamic, katerih otroci zaradi te bolezni zelo trpijo, na pobudo pacientov, ki so šele po letih napačnega zdravljenja prišli na sled pravi povzročiteljici svojih težav, skupaj s sodelavci napisala knjigo Resnice in zmote o kandidi, kjer so se pogovarjali z zdravniki, zdravilci, strokovnjaki za prehrano in si izmenjali izkušnje s strokovnjaki iz tujine. O tem pa o prehrani in boju proti stresu je mogoče slišati na njenih predavanjih povsod po Sloveniji. Pri projektu sodelujejo še Rajko Škarič, ki se loteva predvsem odpravljanja vzrokov in iskanja naravnih prijemov pri zdravljenju, Adrijana Dolinar se ukvarja predvsem s svetovanjem nosečnicam in staršem ter z zdravljenjem otrok, Mateja A. Leskovar se ukvarja s področjem eko gradnje, Jože Majes z zeliščarstvom in fitoterapijo, Dario Cortese z divje raslimi užitnimi rastlinami in zdravo prehrano, Nara Petrovič iz Društva za zdravo duhovnost pa je človek, ki išče pomoč narave.

Objavljeno v Jani številka 40, 2007