Dnevnik dijakov iz Brage: Prvi dan prakse in prve tehnične težave
Dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer v okviru projekta Erasmus+ odkrivamo portugalsko mesteca Braga.
Jaz in moja sošolca Julian in Alex, smo danes začeli prvi konkreten dan pri delodajalcu, ki se imenuje “PeC Publicidade”. Že na samem začetku smo se soočili z nekaj tehničnimi težavami, saj smo imeli na voljo le en računalnik, ki naj bi ga uporabljali kar trije člani ekipe. Poleg tega pa na računalniku ni bil nameščen Adobe Illustrator, ki bi ga potrebovali za oblikovanje grafik. Zaradi tega smo bili nekoliko omejeni pri delu in smo morali najprej poiskati rešitve za te tehnične izzive. Medtem ko smo čakali, da se stvari uredijo, smo izkoristili čas za načrtovanje projekta in razmišljanje o tem, kaj bi lahko ustvarili, ko bomo imeli vse potrebne pogoje za delo.
Ker smo kar nekaj časa čakali na prenosnike, nas je mentor spustil hitreje na malico. Ta čas smo izkoristili, da smo sami raziskovali mesto in še tudi nekaj pojedli, po tem smo še malo šli nazaj v hotel počivat. Malica se je končala ob pol treh, ampak da bi naredili dober prvi vtis, smo prišli par minut pred koncem pavze. Ko so nas spustili noter, smo opazili, da še vedno ni prenosnikov, zato smo se malo pogovarjali z njimi in primerjali naši kulturi, nato pa smo dobili nalogo, da naredimo skice za logotipe, ki jih bomo ustvarili iz naših imen. Tako smo začeli razmišljati, kako bi pretvorili ali črke ali naše celo ime v ta logotip. Vmes smo iskali našo inspiracijo v drugih logotipih, kot so Coca-cola, Kfc in druge. Ko smo s skicami končali, nam je povedal, da bomo naslednji dan naše skice pretvorili v 3d modele.
Na koncu nas je mentor pospremil do laserske izrezovalne naprave, kjer nam je pokazal, kako izrezujejo črke iz drugačnih materialov. Tam smo kar nekaj časa opazovali, saj je prepovedano, da pustimo napravo brez nadzora, medtem ko je aktivna, ker material lahko zgori. Na koncu nas je mentor predstavil svojemu očetu in svoji ženi, ki sta hkrati tudi njegova sodelavca. Zdelo se mi je čudno, ampak so mi kasneje pojasnili, da je navada, da se ob pozdravu z nekom trikrat poljubijo na lice. Z nami so bili še trije drugi dijaki, ki so tudi opravljali prakso pri njih. Čeprav je bil začetek nekoliko kaotičen, se je popoldan izkazal za kar zanimivega.
