Včeraj sta Portorož in Piran v organizaciji Turističnega združenja Portorož obiskala oskarjeva nagrajenca Michael Minkler in Mark Ulano, oblikovalca zvoka za filme kot so Titanik, Vojna zvezd, Chicago ter filme režiserja Quentina Tarantina.
Zdaj je tudi uradno, britansko letalsko bombo, ki so jo v ponedeljek odkrili v Novi Gorici, bodo odstranili oziroma onesposobili v nedeljo.
Po prvih informacijah so v celoti uničene tri barake, še tri so delno poškodovane, uničena sta dostop do vhodnega objekta in električna napeljava.
Ne glamur, temveč propadajoče stavbe, razpokane sprehajalne poti, grafiti, oglasi klobas, čevapčičev in drugih mesnin sredi promenade ter številna gradbišča, od koder se na vrhuncu turistične sezone razlega glasen trušč in ropot, zaznamujejo Portorož, ki velja za slovenski obmorski turistični biser. Dolg je seznam zanemarjenih predelov mesta, ki kakor rane kazijo ugled znanega istrskega letovišča.
V finalni epizodi včerajšnjih nalivov so hudo uro med drugim doživeli v Cerknem.
Domači okoljski znanstvenik Žiga Malek je na Twitterju pokazal zanimivo sliko zemljevida Slovenije, ki razkriva, kako bi lahko naša Obala izgledala ob dvigu morske gladine, kar je posledica podnebnih sprememb.
Ob uradnem začetku kopalne sezone v več nadaljevanjih novinarji portala Primorske novice predstavljajo najbolj obljudene plaže v slovenski Istri. Začenjajo z največjim obmorskim mestom, Koprom, ki je v zadnjih letih na tem področju naredil skokovit napredek. Možnosti so tri in vsaka ponuja nekoliko drugačno paleto vsebin. Kogar mika kombinacija vrveža in pestre ponudbe, naj se ustali na mestni plaži. Obmorski park v Žusterni ponuja mirnejše okolje, staro kopališče pa kljub olimpijskemu bazenu ostaja "grdi raček".
Da bi pripomogli k boljši varnosti v času turistične sezone sta policijska inšpektorja predavala zaposlenim portoroških hotelov LifeClass. Po besedah inšpektorjev se lahko proti tatovom zavaruje najbolje vsak sam, in sicer s previdnim obnašanjem in pazljivim ravnanjem z vrednejšimi predmeti.
Univerze in kulturne ustanove z roko v roki za zaščito dediščine pred podnebnimi spremembami Slovenske univerze in kulturne ustanove združujejo moči v prizadevanjih za zaščito kulturne dediščine pred posledicami podnebnih sprememb.
Na kopališčih reke Nadiže se je poleti, v času navala turistov, občina odločila sprejeti nekaj pravil in ukrepov, ki pa niso všeč prav vsem.
Direktor družbe Rižanski vodovod Koper Martin Pregelj in generalni direktor tržaške družbe AcegasApsAmga Roberto Gasparetto sta v Trstu podpisala pogodbo o sodelovanju, ki bo aktivirala spečo povezavo med vodovodoma prek nekdanjega mejnega prehoda Sv. Barbara. "Vsaka kaplja šteje," je ob priložnosti poudaril direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj.
Luka Koper danes organizira tradicionalni pristaniški dan, s katerim bodo obeležili 66. letnico obstoja edinega slovenskega pristanišča in odprli vrata zunanjim obiskovalcem. Osrednje prizorišče dogajanja bo na potniškem terminalu.
Na najbolj nevarnih odsekih pešpoti med Fieso in Piranom je zadrževanje, vključno s kopanjem in sončenjem, odslej prepovedano. Prepoved na predelih z najvišjo stopnjo ogroženosti bo veljala tudi poleti, na najnevarnejših odsekih priljubljene pešpoti pa so postavljene opozorilne table.
Kritiko so izrekli, ker urejenost kraja precej trpi. Več smeti pristane na tleh kot v smetnjakih.
Nevladna organizacija Alpe Adria Green je opozorila na peno, ki se je pojavila na Osapski reki, ki izvira v Osapski jami (tudi jama Grad) blizu vasi Osp na Primorskem. Krajani in Zeleni zahtevajo takojšnje ukrepe in analize vode.
Zasavski muzej Trbovlje v sodelovanju z občino Idrija pripravlja razstavo o legendarnih partizanski bolnišnici Franja.
Ankaransko školjčno sipino, edinstveno v Sloveniji, ogroža vsakodnevno drobljenje lupin zaradi hoje obiskovalcev pa tudi množično odnašanje školjk, pravzaprav večinoma polžev. Občina Ankaran in naravovarstveniki sicer izpostavljajo pomen območja, a to nima naravovarstvenega statusa in je v prihodnosti na sipini možna celo gradnja tretjega pomola koprskega pristanišča.
Tridesetega januarja 1993 se je v portoroški marini prvič predstavila mornariška enota samostojne Slovenije, 30 let pozneje 430. mornariški divizion šteje 140 pripadnikov – specialistov, ki jih cenijo tudi tuje vojske. Mornariški divizion je edina enota naše vojske, ki je v zadnjih treh letih povečala svoje moštvo za petino.
