Naša naravna dediščina: Krški skladi
Ob cesti Krško–Sevnica v okolici naselja Arto lahko v useku skalne stene opazujete slikovite plasti krških skladov (krške formacije).
Visoko steno, ki jo ponekod že porašča vegetacija, v glavnem gradijo rdečkasti do sivi tankoplastoviti do ploščasti apnenci debeline 2–5 cm oz. največ 10 cm. V značilnem profilu zgornje kredne starosti (turonij-senonij, 93–85 milijonov let), se plasti apnenca izmenjujejo še s peščenjakom, gomolji roženca ter plastmi glinovca in muljevca.
Sledimo lahko tipičnemu globokomorskemu razvoju krednih plasti in flišu podobni sedimentaciji. Krški skladi se pojavljajo na več mestih v Krškem hribovju zahodno od Krškega pa tja do Tržišča. Na površju imajo večji obseg tudi zahodno od Šmarjete in Bele Cerkve, zahodno od Trebelnega in na severnem vznožju Gorjancev. Posebno slikovite so te plasti v opuščenem kamnolomu Šutna pri Podbočju, kjer lahko sledimo močnemu tektonskemu dogajanju v preteklosti, saj so plasti povite oz. nagubane. Lokacija Arto in Šutna sta zaradi stratigrafskega preseka krških skladov prepoznani kot geološki naravni vrednoti lokalnega pomena. Očem skrito pa v apnencu ostaja nekdanje življenje. Gre za fosilne ostanke mikroskopsko majhnih preprostih enoceličnih mikroorganizmov foraminifer (luknjičark), med katerimi prevladujejo tiste iz rodu Globotruncana.
Ker so na območju Artega pred leti kamnino nenadzorovano lomili in jo zaradi ploščaste krojitve odvažali ter uporabljali za različna tlakovanja (dvorišča, poti, vrtovi), početje ob prometni cesti pa je bilo tudi nevarno, je bil profil zavarovan z žičnato mrežo. Ob cesti je bila postavljena še približno meter visoka lesena varovalna ograja, ki preprečuje neposreden dostop do stene in varuje cestišče pred morebitnim padanjem ali zdrsi kamnine. Tako zavarovana stena bo naravno vrednoto vsaj še nekaj časa varovala pred morebitnimi nezakonitimi posegi in postopnim uničevanjem.
