Arhiv DL

Kot so zapisali v obrazložitvi, njihovo delovanje ni omejeno le na rekreacijo, temveč seže globoko v svet vrhunskega tekmovalnega športa, kjer so dosegli praktično vse, kar je mogoče. »Že prva leta delovanja smo imeli tri tečaje po 24 tečajnikov, kar je bilo nad vsemi našimi pričakovanji. Ko smo leta 1996 prvič ‘pogledali’, kako je na tekmah v natančnosti pristajanja, smo bili po svojih ocenah dobri. Tako družinsko, s sedmimi, osmimi avtomobili, smo hodili na tekme. Pa so se drugi čudili: ‘Kaj boste vi, vi ste otroci šmarnice!’ No, in ti otroci šmarnice smo bili naslednje leto že prvaki Slovenije. Potem so nas začeli jemati resno in v letih, ki so sledila, ni bilo tekmovanja, na katerem ne bi dobili medalje ali pokala,« zadovoljno pripoveduje.

· Podelili občinska priznanja

V Dolenjskih Toplicah grb občine Janezu Avguštinu, štiri županove plakete

Več njihovih članov, med njimi je bil tudi sam in njegov sin Jaka, je vsa ta leta redno zastopalo barve Slovenije na evropskih in svetovnih tekmovanjih. »Na prvem svetovnem prvenstvu v natančnem pristajanju, ki smo se ga udeležili tudi člani Kanje, leta 2000 v Angliji, je bila Slovenija ekipno druga, leta 2003 v Lijaku pri Novi Gorici pa je prvič osvojila naslov ekipnih svetovnih prvakov. Dve leti kasneje je v Niški Banji v Srbiji Jaka osvojil naslov svetovnega prvaka v posamični konkurenci, oba pa sva bila tudi del zmagovalne ekipe med sodelujočimi reprezentancami,« se prvih velikih uspehov, ki so jim sledili še mnogi drugi, spominja Dušan Gorenc, ki kljub dopolnjenim 66 letom še vedno leti z jadralnim padalom.

Kanja vsako leto prireja številne dogodke, s katerimi skrbijo za promocijo aktivnega življenjskega sloga v naravi ter privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Med tistimi, ki niso neposredno povezani z jadralnim padalstvom, so tradicionalni novoletni in prvomajski pohod na Pogorelec, kjer ima Kanja svoje zavetišče in vzletišče, ter velikonočni na Straški hrib, ki ga prireja v sodelovanju s Turističnim društvom Straža. Med dogodki je naštel še kvadratlon, ki je vključeval čolnarjenje, to je kasneje zamenjalo lokostrelstvo, pohodništvo, tek in spust z jadralnim padalom, zadnja leta pa je priljubljen t. i. hike & fly.

Tudi sicer je Dušan Gorenc športni navdušenec. Je strasten smučar že od drugega razreda osnovne šole, ko je prvič na smučarskem tečaju stopil na smuči, v osnovni in srednji šoli se je ukvarjal z gimnastiko, bil tekmovalec Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto in Avto-moto kluba Dolenjska v motokrosu. »Očitno sem rojen pod srečno zvezdo, saj kakšnih poškodb nisem imel. Edina res prava je bil zlom kosti na nogi, ki sem ga staknil med tekmo v motokrosu. Sem pa s padalom tudi visel z drevesa, a ni bilo nikoli tako resno, da bi denimo dobil kakšen mavec.«

Poleg športa se po Dušanovi krvi pretaka tudi prostovoljstvo. In to dobesedno, saj je do dopolnjenega 65. leta starosti kri daroval kar 155-krat, krvodajalci so bili tudi njegova soproga Danica, ki je dosegla številko 60, in oba sinova, že omenjeni Jaka in mlajši Tine. Tej največji solidarnostni akciji se je pridružil leta 1977 v vajeniški šoli, njenega pomena se je še bolj zavedal kot aktiven športnik in gasilec. »Pa še na vsake tri mesece sem bil deležen zdravniškega pregleda,« smeje pristavi. Od leta 1982 pa vse do upokojitve leta 2019 je bil poklicni gasilec v Tovarni zdravil Krka, kjer je s sodelavci, tam ga vsi poznajo pod imenom Poldi, stkal prave prijateljske vezi, ki so tesne še danes. Vsako prvo sredo v mesecu se »ta starejši« gasilci še vedno srečujejo in poklepetajo, sicer pa so se v preteklosti družili in se še danes družijo tudi z družinami.

· Kronika

Drago Lunder 100-krat in Dušan Gorenc 150-krat darovala kri

Od ustanovitve so letno klubsko krvodajalsko akcijo organizirali tudi v Kanji, ob ustanovitvi občine pa moči združili s Krajevno organizacijo Rdečega križa Dolenjske Toplice, ki jo že od leta 1984 srčno vodi njegova sestra Ivana Pelko, tako da je prerasla v občinsko ob praznovanju praznika občine. Dušan je sicer že leta dejaven član topliškega Rdečega križa, opravljal je tudi različne naloge v novomeškem območnem združenju Rdečega križa, trenutno je v nadzornem odboru, dokler je bil lahko, pa je bil še v civilni zaščiti. Naj pridamo, da so njegovo prostovoljno delo prepoznali tudi v Krki in Dušanu Gorencu leta 2012 kot prvemu podelili naziv Krkin prostovoljec leta.