Pozitivni učinki sončnih žarkov na naše telo
Ko je koža izpostavljena sončnim žarkom, se v telesu tvori vitamin D. Ta vitamin je ključen za zdravje kosti in preprečevanje osteoporoze, saj pomaga pri absorpciji kalcija in fosforja. Vitamin D sodeluje v mnogih pomembnih presnovnih procesih v organizmu, njegova primerna raven je povezana z boljšim imunskim sistemom, zdravim razvojem možganov in zaščito pred nekaterimi vrstami raka (na dojkah, debelem črevesju, prostati in pljučih).
Sončna svetloba spodbuja tudi proizvodnjo serotonina, hormona, ki je povezan z izboljšanim razpoloženjem in zmanjšanjem simptomov depresije. Poleg tega spodbuja proizvodnjo vitamina B12, ki je pomemben za presnovo in povečanje energije. Izpostavljenost soncu tako pomaga zmanjšati utrujenost in povečati našo vitalnost.
Izpostavljenost naravni svetlobi, še posebej zjutraj, lahko pomaga uravnavati naš cirkadiani ritem. To pripomore k boljšemu spanju in budnosti ter pomaga pri vzdrževanju zdravega spalnega vzorca.
Kaj sploh je ultravijolična (UV) svetloba?
Ultravijolično (UV) sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja sonce. Sončne žarke sestavlja svetlobna energija različnih valovnih dolžin, in sicer UVA, UVB in UVC.
UVA (A=AGING) žarki imajo najdaljšo valovno dolžino med UV žarki in prodirajo najgloblje v kožo. Pravzaprav večina UV žarkov, ki doseže Zemljino površino, je v obliki UVA žarkov. Ti žarki so manj intenzivni kot UVB žarki, vendar so prisotni ves dan skozi celo leto, tudi v oblačnih dneh, skoraj neovirano pa lahko prodirajo tudi skozi smog. Poleg tega lahko prodirajo celo skozi steklo in okna. UVA žarki so povezani z dolgoročnimi poškodbami kože, vključno s prezgodnjim staranjem, pojavom gub, izgubo elastičnosti kože ter prispevajo k razvoju nekaterih kožnih rakov.
UVB (B=BURN) žarki imajo krajšo valovno dolžino kot UVA žarki in prodirajo v zgornje plasti kože. Kljub temu, da prodrejo manj globoko v kožo, pa vendar povzročijo nastajanje prostih radikalov na vseh ravneh povrhnjice. So intenzivnejši od UVA žarkov, lahko neposredno poškodujejo celično jedro (DNK) in so glavni vzrok za nastanek sončnih opeklin. Intenzivnost UVB žarkov čez dan niha, najbolj intenzivni pa so v poletnih mesecih in med najbolj vročimi urami dneva (med 12. in 16. uro). UVB žarki so odgovorni za takojšnje poškodbe kože, kot so sončne opekline, in so najpomembnejši dejavnik pri razvoju največ vrst kožnega raka.
UVC žarki imajo najkrajšo valovno dolžino med UV žarki. Na srečo večina UVC žarkov, ki jih oddaja sonce, absorbira ozonski plašč Zemlje in posledično ne dosežejo njene površine. Zato je izpostavljenost UVC žarkom običajno omejena na določena delovna okolja z močnimi umetnimi virom UV svetlobe, kot so laboratoriji ali nekateri industrijski procesi (varilne palice, varčne sijalke, UV-svetila za razkuževanje).
Zakaj so UV žarki škodljivi za kožo?
Ko UV žarki dosežejo kožo, lahko prodrejo v njene različne plasti. UVA žarki prodrejo globoko v kožo, dosežejo dermis (srednjo plast kože) in lahko poškodujejo kolagenska in elastinska vlakna, kar vodi v prezgodnje staranje kože. Ker UVA žarki prodrejo globoko v spodnje plasti kože, imajo večjo vlogo pri dolgoročnih poškodbah zaradi sonca kot pri akutnih poškodbah. UVB žarki prodrejo v povrhnjico (zunanjo plast kože) in so glavni vzrok akutnih poškodb zaradi sonca, predvsem sončnih opeklin. Obe vrsti žarkov lahko povzročita DNA poškodbe v kožnih celicah, kar prispeva k razvoju kožnega raka.
Fotostaranje je ena od najpogostejših posledic izpostavljenosti UV žarkom. UVA in UVB žarki prodrejo v globlje plasti kože in sprožijo številne biokemične reakcije, ki lahko privedejo do razgradnje kolagena in elastina, ki sta ključna za strukturo in elastičnost kože. Ko se količina in kvaliteta kolagenskih in elastinskih vlaken zmanjšata, koža izgubi svojo prožnost in volumen ter postane ohlapna. Rezultat je videz starajoče se kože, pojavijo se drobne gubice in globoke gube, pigmentne spremembe in izguba napetosti. Pomembno je poudariti, da so vplivi UV žarkov na kožo kumulativni, kar pomeni, da se poškodbe v koži »nabirajo in seštevajo« skozi čas, zato je ustrezna zaščita pred soncem ključnega pomena že od otroštva.
Fotopoškodbe so spremembe na koži, ki so posledica dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Mednje vključujemo predvsem sončne opekline, sončne pege, starostne lise (lentigo), hiperpigmentacije in razširjene kapilare. Te spremembe se najpogosteje pojavijo na izpostavljenih predelih kože, kot so obraz, vrat, roke in dekolte. Fotopoškodbe intenzivneje nastajajo predvsem v poletnem času, vendar ne smemo pozabiti, da so tudi odraz kumulativne izpostavljenosti sončnim žarkom in posledica kožnih opeklin, nastalih v otroški dobi.
UV žarki v veliki meri vplivajo na zdravje in videz naše kože, zato v prihajajočih poletnih mesecih nikakor ne pozabite na ustrezno zaščito kože pred škodljivimi sončnimi žarki.