Koleno je eden najbolj kompleksno zgrajenih sklepov človeškega telesa. Je tudi nenehno v rabi. Naš korak pa ni zmeraj pravilen in dobro podložen. Vse to pušča posledice, ki se morda ne pokažejo takoj, vsekakor pa sčasoma, najpogosteje po 50. letu. V tej starostni skupini so težave s koleni pogoste, prav tako je potrebnih več operacij. A sami lahko naredimo veliko, da se temu izognemo. Prvo pravilo zdravih kolenskih sklepov, ki nam bodo dolgo omogočali trden in zanesljiv, pa tudi športno gibčen korak, je, da jim najbolj škodi ne raba, temveč neraba. Kolen ne varujemo pred poškodbami s tem, da jih ščitimo, in z izogibanjem gibanju. Prav nasprotno. Edina prava pot je torej pravilna obremenitev kolen.
NOGE MORAJO KDAJ PA KDAJ BINGLJATI
Dolga obdobja mirujočega stanja so za noge zelo naporna in se jim je treba izogibati. Če moramo zaradi kateregakoli razloga dolgo stati, je treba vmes večkrat sesti. Prav tako koristi, če večkrat na dan sedimo tako, da nam noge bingljajo. Tako ohranja hrustanec v kolenu trpežnost in se ne obrablja. Z nogami najlažje bingljamo, če sedemo na mizo. Učinek lahko okrepimo, če si na noge pripnemo uteži ali težke smučarske čevlje. Zaradi dodatne obremenitve pride v hrustanec še več hranilnih snovi. Počasno dviganje nožnih prstov v zrak pa olajša odvajanje odvečne limfne tekočine iz kolena.
KATERI GIBI SO ZA KOLENO NAJBOLJŠI?
Med ljudmi kroži zmotno prepričanje, da se tistim v srednjih in zrelejših letih odsvetuje tek. Veliko bolj kot lahek tek je nevarno sunkovito gibanje ali gibi, pri katerih se zasukamo. Denimo izstopanje iz avta. Ko se koleno, ki je obteženo, zasuka, se lahko kaj hitro poškoduje. Takšni gibi so značilni za nogomet, košarko, smučanje, tenis, veslanje. Gibi, ki kolenu koristijo, saj krepijo kolenski hrustanec, pa so značilni za vodne športe: plavanje, vodno gimnastiko, pa tudi hojo. Koristi tudi redno kolesarjenje v službo ali po nakupih.
POKLEK – NAŠ VSAKDANJI RITUAL
Če smo dlje v nekem položaju, nam koleno zaradi konstantnega pritiska teže na enem mestu rahlo otrdi. Če se to ponavlja iz dneva v dan, je nevarnost poškodbe še večja. Prav posebej velja to za klečanje, saj je pri tem koleno zelo upognjeno, znano pa je, da je obremenitev upognjenega kolena najnevarnejša. Pri pokleku znaša obremenitev kolena kar od pet- do šestkratnik telesne teže. Vsem, ki radi vrtnarijo, je s tem povedano dovolj: čas je, da se odpovemo klečanju. Bolje je, če si pri delu na vrtu pomagamo s pručko, če pa že moramo vmes kdaj klečati, si koleno vsekakor podložimo z mehko podlago, denimo blazino.
KAKO JE Z MOJIMI KOLENI?
V kakšnem stanju so naša kolena, lahko preverimo s preprostim testom. Sedemo na stol in položimo dlani na kolena. Upognjena kolena tvorijo pravi kot (90 stopinj), hrbtenica je vzravnana. Potem dvignemo stopala v zrak, tako da so noge vodoravno iztegnjene. Če pri tem slišimo pok v kosteh, ne čutimo pa bolečine, je pok zanemarljivega pomena. Če pa slišimo škrtanje, ki ga spremlja tudi bolečina, je to znak obrabljenega hrustanca. To pa je že razlog za obisk zdravnika.
