Zaradi hudega vnetja je dobila antibiotik, a ni bil učinkovit. Ker je v trebuhu začutila zelo hudo bolečino, je šla na urgenco, kjer so po številnih preiskavah ugotovili, da ima agresiven karcinom.
Kakšen je bil vaš prvi odziv na diagnozo?
Med vračanjem z urgence domov sem videla vse sivo, kot da je ves svet zamrznil. Prejela sem klic zdravnika, ki je dejal, da je podrobnejša preiskava pokazala še hujše stanje, kot je predvideval, saj je bolezen napredovala po vsem trebuhu. V tistem trenutku sem pomislila na svoja majhna otroka, ki sem jima bila vse na svetu. Ves čas sem skrbela zanju, saj je bil moj mož pogosto službeno odsoten. V tistem trenutku groze, da bom umrla in bosta otroka ostala brez mame, sem nenadoma zaznala mravljinčenje po vsem telesu. Mišice so se začele nenadzorovano tresti, nisem mogla več govoriti. Ves moj nadzor je popustil. Takrat se je začelo dogajati nekaj nenavadnega. Sebe sem začela zaznavati povsem drugače.
Kako?
Bila sem povsem v drugi realnosti, v polju čiste energije. Z vsem bitjem sem zaznavala ljubečo energijo, kot da se še pred nekaj trenutki ni zgodilo nič strašnega. Povsem sem bila prepletena z mirom in harmonijo. Takrat sem vedela, da v polnosti celim vse svoje ranjene dele. V duhu sem bila povezana z vsem. To ni bila ljubezen, ki jo spoznamo na tem svetu. Ta energija je bila mnogo več. Bila je veličastna, brezmejna in jaz sem bila del nje. Vedela sem, da sem del neskončne brezpogojne ljubezni že od nekdaj in da ta energija poganja vse v vesolju. Prvič v življenju sem zaznala blagodejen mir, srečo in harmonijo. Po tej izkušnji sem vedela, da bo z mano vse v najlepšem redu. Strah je popolnoma izpuhtel, kot da ga nikoli ni bilo. Doživela sem novo realnost in ob tem dojela, da sem v resnici čisto nekaj drugega, kot sem bila naučena.
Spoznala sem, da bolezen ni strašna, ampak me je prišla samo spomnit, naj se usmerim nazaj k sebi. Uvidela sem, kako zelo sem bila stroga do sebe in da se nisem imela rada. To je bilo ključno, da sem tako hudo zbolela. Spoznala sem tudi, da imajo misli in občutki izjemno moč in da z njimi vplivamo na svoje celice. Vsaka celica se odziva na našo energijo, saj ima zavest in hrani vse naše spomine. Zato je ljubezen do sebe tako zelo pomembna. In ta ljubezen do sebe ne pomeni, da smo samovšečni. To je veliko več. Ljubezen je tista, ki poganja celotno vesolje. Je najmočnejša energija. V trenutku prebuditve je strah izpuhtel. Sploh ni obstajal več. Spomnim se, kako sem po tej močni zunajtelesni izkušnji ponovno zaznala sebe v telesu, sedela sem na sedežni garnituri in bila povsem mirna. Fizično sem občutila, kot da je moje telo premajhno zame, kot da bi me nekdo stlačil v slamico. Čez čas je ta občutek zbledel, jaz pa sem imela vedno več energije in volje do življenja. Bilo je tako, kot da sem se na novo rodila. Vse mi je bilo jasno. Ko sem hodila po svetu, se mi je zdelo, kot da vse vidim prvič. Vsega sem se razveselila kot majhen otrok. Neskončna radost in navdušenje nad življenjem sta vrela iz mene. In to je prisotno še danes. Na vse gledam s čisto ljubeznijo, nič več me ne zmoti. Sem brez kančka sodbe.
Pravite, da ste pred boleznijo živeli v napetosti in strahu, želeli ste imeti nadzor nad vsem, do sebe ste imeli zelo velika pričakovanja.
Upirala sem se življenju, pretirano občutljiva, drugi so me zlahka prizadeli, utapljala sem se v strahovih in se ozirala na to, kaj bodo dejali drugi. Imela sem nizko samopodobo, polna sem bila zamer in žalosti. Spraševala sem se, zakaj je svet tako krut in kaj jaz sploh delam tukaj. Utapljala sem se pod težo občutkov, da me nihče ne razume. Ko pa sem se znašla med življenjem in smrtjo, sem v trenutku spoznala pravo resnico našega obstoja.
Ste se zdravili tudi po načelih uradne medicine?
Po zunajtelesni izkušnji sem bila drugačna. Vedela sem, da sem si sama ustvarila oziroma zmanifestirala bolezen, ker sem bila žrtev stresa in napačnih miselnih procesov. Vedela sem tudi, kakšne brezmejne sposobnosti imam. Na vse sem začela gledati drugače. Tudi na medicino. Vedela sem, da mi zdravniki želijo pomagati, a jasno mi je bilo, da moram velik del opraviti sama. Sprejela sem operacijo, a bolj zaradi drugih kot zaradi sebe. Da se ne bi bali zame, saj je bolezen že zelo napredovala. Ko so mi predlagali kemoterapijo, ki bi mi po njihovem mnenju podaljšala življenje, sem vedela, da tega ne potrebujem. Moj um je bil ob trenutku zunajtelesnega doživetja tako »zresetiran«, da sem v trenutku prepoznala, kaj je resnica in kaj ne. Nadvladala sem vsa omejujoča prepričanja in vedela, da bo z mano vse dobro. Da bodo celice sledile moji novi energiji in da bom dosegla zdravje.
Kako živite danes?
Na življenje gledam povsem drugače. Danes živim kot razposajen otrok v odraslem telesu. Vsakega dne se zelo razveselim, vsak trenutek doživljam kot darilo. Neizmerno sem hvaležna, da lahko opazujem svoja otroka, kako odraščata. Živim v polnem zavedanju, saj vem, da smo vsi povezani z neskončno navzočnostjo in da smrt v resnici ne obstaja. To me je v bistvu najbolj osrečilo. Vem, da se vse dogaja v naše najvišje dobro in kako pomembno je, da na tem svetu postavimo meje in se ne izčrpavamo. Hvaležna sem, da mi je bila dana nova priložnost, saj danes zares živim, kakor bi pravzaprav moral vsak – popolnoma brez stresa.
Sodobna znanost dokazuje, da je strah čustvo, ki ogroža naše zdravje, ker slabi naš imunski sistem.
Strah je izjemno strupena energija in nas dokazano lahko uniči. Če nas je strah tu in tam, nam ne bo hudega. A če postanemo ujetniki strahu, ta nižja energija dokazano ugasne imunski sistem in poškoduje naše fizično telo. Moja izkušnja z enotnim poljem – kvantni fiziki ga imenujejo kvantno polje – me je naučila, da si strah ustvarimo sami v svojem umu. V resnici strah sploh ne obstaja. Ko nas postane strah, je to odziv našega telesa na neki dogodek zaradi preteklih spominov. Strah se ob podobnih okoliščinah aktivira samo zato, da prepoznamo v sebi višje sposobnosti, s katerimi lahko te spomine nadvladamo. V vsaki situaciji pridemo do razpotja. Življenje nam z namenom pokaže dve poti. Ena je pot strahu, druga je pot ljubezni. Ena uničuje, druga nas krepi. Varno je, da zaupamo sebi in izberemo pot ljubezni, ker je to naša prava narava. Moje zdravje in novo življenje sta posledici izbire prave pot. Poti ljubezni. Z ljubeznijo sem sprejela svoje bolno telo in ga negovala. In prišel je dan, ko bolezni v mojem telesu ni bilo več.
Pravite, da smo ljudje duhovna bitja s človeško izkušnjo. In da ste se osvobodili spon fizične realnosti.
Spoznala sem, da obstajam tako v telesu kot v drugih realnostih. Počutila sem se, kot da sem se streznila po močno opiti noči, in nenadoma videla svet v povsem novi podobi. Takrat sem zaznala, da sem veliko več kot fizično telo. Naše fizično telo je le odstotek našega pravega bitja in je kot avtomobilček, ki nas prevaža po tej fizični realnosti. Ampak naučeni smo bili tako, da je naše telo vse, kar imamo, in da za fizično resničnostjo ne obstajamo več. Zaznala sem, da smo del veliko večjega smisla. In ta brezmejna energija, ki nas poganja, nas vodi, ceni in spoštuje. Ljubezen do sebe je ključna, da telo deluje pravilno. Smo duhovna bitja s človeško izkušnjo. Danes že povsod lahko slišimo, da smo ustvarjalci svoje realnosti, svojega življenja. A če dovolimo, da nas vodijo nižji občutki, si ustvarjamo težko življenje. Težka izkušnja mi je dala največje darilo – duhovno prebuditev. Zaradi nje lahko danes razumem vse. Uživam življenje v popolni jasnosti in spretno nadvladujem vse nižje energije.
Pravite, da smo zavestni ustvarjalci. Kako zavestno ustvarjamo?
Enotno polje zavedanja ali kvantno polje ima izjemno moč. S to energijo smo povezani s svojimi občutki. Vse, kar naredimo, ima posledico. Ko sijemo v sreči, oddajamo to veličastno energijo, ki nam ustvari dobro življenje. Ko se utapljamo v nižjih frekvencah, kot so žalost, jeza, strah, pohlep, tekmovanje ter občutek nemoči, si ustvarimo realnost, ki si je v resnici ne želimo. Ko sem se duhovno prebudila, mi je bilo pokazano, da sem si težko življenje ustvarila sama in da imam moč, da stanje popravim s svojo neustrašno energijo. Ustvarila sem povsem novo realnost, v kateri lahko diham svobodno življenje. Še vedno sem pozorna na svoje občutke in misli. Žal nas že od malega učijo, da je materija najpomembnejša stvar na svetu. Šele pri tridesetih letih sem spoznala, da je najpomembnejša naša energija, da so zelo pomembni naše misli, občutki ter zavedanje in naša vibracija. Iz tega izhaja vse.
Ko sem se povezala s smislom življenja, me je to tako zelo osrečilo, da je moje zdravje bilo logična posledica. Pred svojo duhovno prebuditvijo se nisem ukvarjala z duhovnostjo niti nisem znala meditirati. Po tej izkušnji se je vse to v meni prebudilo. Danes vem, da je moja ozdravitev posledica tega, ker sta oba moja uma, zavestni in podzavestni, prešla v ravnovesje. Razvila sem metodo, s katero pomagam ljudem, da preoblikujejo svoje možgane tako, da vzpostavijo nove nevronske povezave in postanejo imuni na stres, slabe misli, žalost, strah in na vsa prepričanja, s katerimi se samoomejujejo. Vsak ima sposobnost ustvariti novo realnost. In danes me navdihuje preplet nevroznanosti, medicine in psihologije.
Ljudje z raznovrstnimi težavami se k vam zatekajo po pomoč. Kako jim pomagate?
V moj terapevtski center v starem mestnem jedru v Slovenskih Konjicah prihajajo ljudje, ki želijo spremembo v življenju, da se sprostijo in dosežejo regeneracijo telesa. Pridejo tudi preventivno, da ne zapadejo v pasti stresnega življenja. Pomagam jim, da na novo vzpostavijo svoj imunski sistem in se povežejo s svojo matrico dušnega razvoja. Vodim jih, da presežejo vse telesne, miselne in čustvene ovire ter se povežejo s čisto zavestjo. Tako vzpostavijo svoje brezmejne sposobnosti.
Kot trenerka za možgane pomagam tudi uspešnim ljudem in športnikom, da izklopijo um ter se prepustijo svoji genialnosti. Svojo nevropsihološko theta metodo izvajam s pomočjo tehnologije Tesla, ki se uporablja tudi v medicini. Vsebuje schumannovo frekvenco, ki dokazano pospeši razvoj in urjenje možganov. S tem dosežemo ravnovesje na vseh ravneh, tako na fizičnem, umskem, čustvenem in duhovnem. Med obnovo na celični ravni se misli umirijo, um pa preneha delovati v nadzoru. Možgani preidejo v nižja možganska valovanja, kot sta alfa in theta. V teh stanjih lahko vplivamo na svojo podzavest. Ko misli nehajo obstajati, strah ozavestimo in spustimo ter postanemo čista zavest. Ne navezujemo se več na materijo niti na svoje telo. Čas in prostor ne obstajata več. Ne razmišljamo več v nadzoru, povezani smo z neskončno inteligenco. Takrat se aktivirajo naši potenciali, naša moč in čista lahkotnost ustvarjalnosti. Razširimo svoje zavedanje in začutimo sebe na povsem drugi ravni. S to energijo nato zmagujemo nad vsemi nižjimi energijami. Tako naredimo najboljše za svoje telo in življenje.
