Francoski raziskovalci so sporočili, da so našli dokaze, da so bili na starodavnem Marsu morda pravi pogoji za obstoj podzemnega sveta, v katerem so živeli mikroskopski organizmi. Ugotovili so tudi, da bi te preproste oblike življenja, če so res obstajale na Rdečem planetu, drastično spremenile podnebje planeta, kar bi povzročilo katastrofalno ledeno dobo in sčasoma izbrisale same sebe. Potrebno je poudariti, da gre za možnost, da bi takšne bakterije obstajale, in ne za dokaz, da so dejansko obstajale.
Mračne ugotovitve
Raziskave kažejo mračno sliko vesolja in njegovega delovanja. Življenje, celo preprosto življenje, kot so mikrobi, "bi lahko dejansko pogosto povzročilo svoj propad," je za AP povedal glavni avtor študije Boris Sauterey, podoktorski raziskovalec na Univerzi Sorbona. Ugotovitve so "nekoliko mračne, vendar menim, da so tudi zelo spodbudne," je nadaljeval Sauterey.
V članku, objavljenem v reviji Nature Astronomy, so Sauterey in njegovi sodelavci s pomočjo podnebnih in reliefnih modelov ocenili primernost marsovske skorje za bivanje bakterij pred približno štirimi milijardami let, ko naj bi bil Mars preplavljen z vodo in veliko bolj gostoljuben kot danes.
Utemeljili so, da bi bilo že nekaj centimetrov zemlje več kot dovolj, da bi zaščitili mikrobe, ki se prehranjujejo z vodikom in proizvajajo metan, pred močnim sevanjem. Po mnenju Sautereya bi lahko ti organizmi, tako kot na Zemlji, uspevali tudi kjer koli na Marsu, kjer ni bilo izolacijske plasti ledu.
Odstranjevanje vodika iz tanke, z ogljikovim dioksidom bogate atmosfere zgodnjega Marsa bi ogrozilo domnevno vlažno in toplo podnebje planeta. Skoraj 400 stopinj Fahrenheita (200 stopinj Celzija) nižja temperatura bi prisilila vse organizme, ki so živeli na površju, da bi se zakopali globlje pod zemljo, če bi želeli preživeti.
Zemlja
Na Zemlji, kjer je dušik najpogostejši plin v ozračju, pa so mikrobi morda igrali pomembno vlogo pri ohranjanju zmernih temperatur, kar je privedlo do okolja, ki ga imamo danes. Po besedah Kaveha Pahlevana z inštituta SETI bi morali francoske ugotovitve vključiti v prihodnje podnebne modele Marsa.
Pahlevan je vodil ločeno študijo Univerze Cornell, ki je bila objavljena pred kratkim in nakazuje možnost, da so na Marsu že od najzgodnejših dni obstajali topli oceani. Njihova analiza je pokazala, da je bilo takrat ozračje gosto in pretežno vodikovo ter je delovalo kot toplogredni plin, ki je zadrževal toploto, preden se je prenesla na višje nadmorske višine in se sčasoma izgubila v vesolju.
Pahlevan pa trdi, da nove študije ni mogoče uporabiti za zgodnje obdobje Marsa, ker se je osredotočila na podnebne učinke hipotetičnih mikrobov, ko je v Marsovi atmosferi prevladoval ogljikov dioksid.
"Kar pa njihova študija jasno pokaže, je, da če je bilo (to) življenje prisotno na Marsu (v tem zgodnejšem obdobju), bi imelo velik vpliv na prevladujoče podnebje," je Pahlevan povedal za AP.
Bomo našli dokaze?
Francoski raziskovalci pravijo, da so najboljši kraji na Marsu za iskanje dokazov o tem prejšnjem obstoju na neraziskani ravnini Hellas Planita in v kraterju na severozahodnem robu Isidis Planita, kjer rover NASA Perseverance trenutno zbira kamnine, ki jih bo v naslednjem desetletju prinesel nazaj na Zemljo. In če se bo teorija izkazala za resnično, bo to imelo orjaški vpliv na odgovor ali smo sami v vesolju.
