Selitve v Strasbourg in ogrevanje parlamentarne zgradbe niso odgovorno dejanje, medtem ko druge pozivamo k varčevanju, je opozoril Peter Liese, ki je poziv poslal predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola. "Če od vseh zahtevamo, da varčujejo z energijo, ni odgovorno, da ogrevamo dve stavbi in se odpravljamo na nepotrebna potovanja. V času pandemije covida-19 smo se z razlogom zelo dolgo sestajali samo v Bruslju. Za mnoge je energetska kriza še hujša. Zato se moramo odzvati tudi zdaj," je poudaril Liese (EPP/CDU).
"Hkratno ogrevanje in razsvetljava dveh kompleksov stavb v Bruslju in Strasbourgu sta v posmeh davkoplačevalcem," je za nemški časnik Bild dejal Moritz Körner (Renew/FDP), ki meni, da bi morali stavbo parlamenta v Strasbourgu "nemudoma poslati v hibernacijo".
Kaj se je zgodilo? Nič. Danes so potovali v Strasbourg, kjer se je začelo drugo oktobrsko plenarno zasedanje. Evropski poslanci bodo razpravljali o novih pravilih za alternativna goriva ter o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu.
Selitve Evropskega parlamenta v Strasbourg, kjer je eden od njegovih treh sedežev, so sicer že dolgo predmet vročih razprav. V preteklosti je bilo že več pobud za to, da bi imel parlament samo en sedež, a so vedno trčile ob nasprotovanje Francije, ki vztraja pri Strasbourgu zaradi simbolnega in ekonomskega kapitala.
Po neki študiji iz leta 2014 selitve evropskih poslancev iz Bruslja v Strasbourg, ki se zgodijo enkrat na mesec, stanejo 114 milijonov evrov. Evropski poslanci načeloma nasprotujejo selitvam, a pri tem nimajo odločilne besede. Sedež se lahko spremeni le s spremembo pogodb EU, za kar je potrebno soglasje članic, Francija pa zaenkrat noče nič slišati o tem predlogu.
Kaj pravijo evropski poslanci iz Slovenije?
Pobudo podpirajo tudi evropski poslanci iz Slovenije, ki so tudi sicer naklonjeni le enemu sedežu Evropskega parlamenta, a, kot so opozorili za STA, za to v članicah EU ni soglasja.
"Gre za simbolno pobudo, ki jo podpiram, a ta ne rešuje siceršnjega problema, ki ni vezan samo na vprašanje energetske krize," je opozoril Klemen Grošelj (Renew), ki je tudi sicer naklonjen ideji o enem parlamentarnem sedežu.
V tej krizi, pa tudi glede na izkušnje s covidom-19, Grošelj vidi predvsem priložnost, da se odpre vprašanje nadaljnjega razvoja tako EU kot tudi evropskih institucij, njihovega delovanja in pristojnosti. A, kot poudarja, pri tem ni nepomembno poudariti, da o tem ne odloča Evropski parlament, ampak Svet EU oziroma države članice, ki so podpisnice temeljnih pogodb EU.
Na slednje je opozorila tudi Irena Joveva (Renew), ki dvomi, da bi bilo za en sedež mogoče doseči konsenz članic. Pobudo v luči energetske krize podpira, a poudarja, da selitev parlamentarnih zasedanj čez zimo sicer ne bi rešilo siceršnje problematike, bi pa to bila pomembna simbolna gesta. Evropske institucije morajo biti zgled in ravnati smotrno ter okoljsko ozaveščeno, česar pa v primeru dveh sedežev parlamenta zagotovo ne počnemo, je opozorila poslanka.
Francoski dobiček
Pobuda o parlamentarnih zasedanjih čez zimo le v Bruslju je po besedah Romane Tomc (EPP/SDS) v času energetske krize še posebej na mestu in jo podpira. Spomnila je, da se je v prejšnjem mandatu pridružila pobudi za en sedež in da ob glasovanju o proračunu podpre amandmaje, ki to predvidevajo. Vendar pa med velikimi državami, kjer so sedeži različnih evropskih institucij, za to ni nobene želje in žal ne političnega soglasja.
Tako kot pri drugih pomembnih temah tudi v zvezi s tem vprašanjem mnogi igrajo s figo v žepu, je opozorila in izpostavila francoskega predsednika Emmanuela Macrona ter dodala, da ima Francija od bivanja evropskih poslancev in vsega osebja v Strasbourgu tudi velik dobiček.
Po besedah Franca Bogoviča (EPP/SLS) se je tudi v covidni krizi pokazalo, da so mogoča plenarna zasedanja v hibridni obliki ali pa le v Bruslju, zato se mu zdi na mestu, da bi podoben model uporabili tudi v prihajajoči zimi. Bi pa ob tem bilo treba upoštevati, za kakšne prihranke bi ob morebitni opustitvi zasedanj v Strasbourgu dejanske šlo, saj je tamkajšnja poslopja treba vzdrževati in ustrezno ogrevati tudi v vmesnem času, ne le štiri dni med parlamentarnimi zasedanji, je opozoril Bogovič, ki tudi sicer podpira en sedež parlamenta.
Predlog, da bi plenarna zasedanja to zimo potekala v Bruslju, podpira tudi Matjaž Nemec (S&D/SD), saj ocenjuje, da morajo biti institucije EU zgled varčevanja in smotrne porabe energije, če želijo biti verodostojen sogovornik. "Vsekakor podpiram vse ukrepe, tudi in predvsem za institucije Evropske unije ter procese njihovega dela, ki lahko in bodo pripomogli k uspešnemu spopadanju z energetsko krizo," je poudaril Nemec.
Milan Zver (EPP/SDS), ki se prav tako zavzema za enotni sedež parlamenta, poudarja, da bo tudi v prihodnje podprl vsako prizadevanje v smeri varčevanja in optimizacije delovanja evropskih inštitucij. Pred dnevi je tako na Evropsko komisijo naslovil vprašanje o nujni spremembi formule, ki določa visoke cene električne energije.
