Zaradi pomanjkanja kisika v možganih, posledice nočnih prekinitev dihanja, ima človek z dihalno motnjo spanja lahko okrnjene kognitivne funkcije, bolj je dovzeten za srčno-žilna obolenja, njegova čezmerna utrujenost pa ogroža tudi druge. Ste vedeli, da lahko kar četrtino prometnih nesreč pripišemo preutrujenim voznikom? Zato naj oseba, ki ponoči med glasnim smrčanjem hlasta za zrakom, poišče pomoč.
Kaj je spalna apneja
Spalna apneja so zastoji dihanja med spanjem. Glede na vzrok ločimo tako imenovano obstruktivno spalno apnejo (angl. kratica OSA) – v tem primeru zrak ustavljajo ohlapne žrelne strukture – in centralno spalno apnejo (angl. kratica CSA), ki je posledica sprememb v delu možganov, odgovornem za dihanje. Prva oblika apneje je pogostejša, njen najznačilnejši znak je glasno smrčanje s prekinitvami dihanja. Druga je redka, najpogosteje prizadene osebe po preboleli možganski kapi, smrčanje pa v teh primerih ni vedno prisotno. Obe obliki spalne apneje, prav tako kombinirano, ko torej na smrčanje in prekinitve dihanja vplivata oba vzroka, je mogoče zdraviti.
Ali imate tudi vi spalno apnejo?
Nanjo opozarjajo naslednji simptomi in znaki (ne nujno vsi hkrati): glasno smrčanje med spanjem, prekinitve dihanja, ki lahko vodijo v pogosto zbujanje in hlastanje za zrakom, nočni odhodi na stranišče zaradi uriniranja, jutranja suha usta, jutranji glavoboli, čezmerna zaspanost podnevi, težave pri koncentraciji in druge kognitivne motnje, visok krvni tlak, povišana raven maščob in povišana raven sladkorja v krvi (pri sladkornih bolnikih slabše urejena sladkorna bolezen).
Rizične skupine
Izsledki raziskav so pokazali, da ima spalno apnejo približno od šest do sedem odstotkov vsega prebivalstva. Povedano drugače – za to motnjo spanja trpi vsak šestnajsti človek na svetu. Spalna apneja lahko doleti moške in ženske, odrasle in otroke ter ljudi vseh ras, vendar obstajajo določene skupine ljudi, pri katerih je spalna apneja dosti pogostejša. Če ste moškega spola, starejši od 40 let ali pretežki, imate žal zagotovo večjo možnost teh težav med spanjem.
Možne posledice
Ko smo napisali, da je spalna apneja ena izmed nevarnejših motenj spanja, se nikakor nismo šalili. Možne posledice spalne apneje, ki dlje časa ni zdravljena, so povečano tveganje za sladkorno bolezen, visok krvni pritisk, srčne bolezni in debelost, prav tako večja možnost nesreč pri delu ali avtomobilskih nesreč. Ne zveni prav prijetno, kajne?
Kaj lahko storimo
Če sumite, da morebiti trpite za spalno apnejo, bo najbolje, da obiščete zdravnika – govorimo namreč o zelo resnem zdravstvenem stanju. Obstaja pa tudi kar nekaj ukrepov, ki jih lahko sprejmete sami in tako težavo vsaj malce olajšate: izogibajte se pretiranemu pitju alkohola in uporabi uspavalnih tablet ali pomirjeval; prav tako pomaga, če poskrbite za najboljše možne pogoje v spalnici – dovolj svežega zraka, primerna čistoča in dobro ležišče. Medicinsko zdravljenje spalne apneje vključuje: uporabo posebne CPAC-naprave, ki ohranja pacientovo dihalno pot odprto z zrakom pod pritiskom, nekatera zdravila (sicer s precej omejeno učinkovitostjo), posebne pripomočke, ki jih namestimo v usta, ter operativne posege.
