»Ginekologija mora tako kot pediatrija pokrivati vso ciljno skupino. Gre za ženske,« meni Mateja Kožuh Novak, nekdanja zdravnica ginekologinja in tudi poslanka. »Če hočemo, da bodo imele pravo predporodno in porodno varstvo, prihajanje v spolno zrelost, uporabo kontracepcije, preprečevanje splavov in varen splav. Naše javno zdravstvo je bilo pojem v svetu, Švedi so se učili od nas, občudovali so nas, prav na področju zdravstvenega varstva žensk! Tudi Belgijci so se zgledovali pa našem zdravstvenem varstvu zunaj bolnišnic,« se spominja.
Kaj je šlo narobe?
»Divja (pol)privatizacija zdravstva je najhujši greh načrtovalcev zdravstvenega varstva prebivalstva,« je prepričana. »Na primarni ravni moramo imeti dovolj ginekologov, če hočemo obdržati sedanji standard skrbi za ženske in otroke. Žal želi večina mladih ginekologov delati v bolnišnicah, ker je to imenitneje; več veljaš, če delaš tam. V zdravstvenem domu si izjemno potreben, ženske te imajo rade, a kdo bi se ukvarjal z mladimi ženskami! Žal ni več Lidije Andolšek in njene ekipe na Inštitutu za načrtovanje družine, ki sta motivirali in izobraževali mlade ginekologe za delo v ginekoloških dispanzerjih. Redki bolnišnični ginekologi in univerzitetni učitelji motivirajo mlade ginekologe za delo v dispanzerjih. Ženske morajo zahtevati, preko politikov, poslank, da mora imeti prav vsaka ženska prost in brezplačen dostop do ginekologa na primarni ravni! Za zdrave ženske je ginekolog na primarni ravni pomembnejši kot ginekolog operater. Ginekolog klinik išče pri ženskah predvsem bolezen, ginekolog v dispanzerju pa jim svetuje, kako ostati zdrave, kako se izogniti neželeni nosečnosti in splavu, kako živeti v nosečnosti, da bodo porod varen ter otrok in mati zdrava,« zagovarja pomembnost primarne ginekologije Mateja Kožuh Novak.
Več obiskov pri ginekologih
»Tudi naš cilj je, da ima vsaka ženska svojega ginekologa,« pravi mag. Mojca Grebenc, vodja delovne skupine za udejanjanje strategije na področju primarne ginekologije in porodništva pri Zdravniški zbornici Slovenije. Zakaj torej v zadnjih letih manjka toliko ginekologov na primarni ravni? »Leta 2009 so na razširjenem kolegiju za ginekologijo sprejeli normative in standarde za ginekologijo in porodništvo – določili so, da je 4000 pacientk na primarnega ginekologa številka, ki zagotavlja dobro dostopnost, ginekolog pa se lahko posveti pacientkam. Povprečna glavarina je 4600.« Pa lahko ginekolog, ki dela pet dni na teden, »obdela« toliko pacientk? »Odvisno od starostne strukture. Mlada dekleta do 20. leta ne potrebujejo veliko obiskov, ker se pri njih preventiva še ne izvaja. Po 65. letu včasih ni bilo več preventivnih obiskov, zdaj so še vedno redni brisi na tri leta, kar poveča število obiskov v tej starostni skupini. Pred 20 leti so se ženske upokojevale pri 50., danes ženske s perimenopavzalnimi težavami še vedno delajo in simptomi so zanje lahko zelo moteči. Zato je tudi v tej starostni skupini več obiskov. Dviguje se tudi starost nosečnic, ki potrebujejo dodaten nadzor. V vsaki normalno potekajoči nosečnosti opravimo med 10 in 12 pregledov v obdobju sedmih mesecev. Ambulante, ki imajo veliko nosečnic, zelo težko obvladajo visoko glavarino. Ker so termini pregledov zasedeni s pregledi nosečnic, imajo preostale pacientke težji dostop do ginekologa. Razlogi za obisk ginekologa se z leti spreminjajo. Več je informiranosti, več strahu pred rakastimi obolenji,« pojasnjuje višjo zasedenost primarnih ginekologov Grebenčeva.
»Ženske morajo zahtevati, preko politikov, poslank, da mora imeti prav vsaka prost in brezplačen dostop do ginekologa na primarni ravni!« -Mateja Kožuh Novak
Brez ginekologa je več kot 200.000 žensk
»Trenutno imamo 150 ginekoloških programov,« razlaga Mojca Grebenc. »Vseh ginekologov je 392 – primarnih, sekundarnih in terciarnih – 58 ginekologov dela na primarni ravni enkrat na teden, 119 manj kot sedem ur na teden, samo na primarni ravni jih dela 81, to pomeni petkrat na teden, nekajkrat na teden pa 36 ginekologov. Deset jih dela samo samoplačniško, brez koncesije, so popolni zasebniki. Če bi želeli zagotoviti zadostno število timov za vse ženske, bi potrebovali vsaj 50 novih timov. Veliko ginekologov, kar 73, se bo v prihodnjih petih letih upokojilo. To pomeni, da bo nastal manko še 42 programov na primarni ravni. Potrebovali bomo mlade specialiste, ki bodo pripravljeni priti na primarno raven v celo službo. Imamo 72 specializantov in zanimanje za specializacijo iz ginekologije in porodništva vseeno je,« pojasni Grebenčeva.
Kako privabiti mlade
Mag. Mojca Grebenc je sicer ginekologinja v ZD Šiška: »Primarno zdravstvo je lepo delo, ker temelji na zaupanju, na lepih medosebnih odnosih. Želela bi si seveda imeti več časa za pacientke, toliko, kot ga kakšna potrebuje. Nekatere ga ne potrebujejo dosti, druge pa. Želela bi privabiti mlade zdravnike v ta poklic. Na kliniki se lahko dokazuješ s članki, akademsko rasteš, imaš težje operacije, to so delovna mesta z več izzivi, kar marsikoga žene, da rajši ostane tam. Tudi pri nas, na primarni ravni, spodbujamo, da bi bila možnost akademskega napredovanja v asistente, profesorje, da bi bile plače višje. Plača je vseeno pomemben dejavnik, zato si moramo izboriti enakovrednejši položaj s sekundarno, terciarno ravnjo. Na tem področju se trudijo predvsem Mladi zdravniki. Saj se stvari premikajo v pravo stvar, a prepočasi,« je prepričana.
Dobri rezultati, škoda bi jih bilo izgubiti
»S preventivnimi programi odkrijemo in preprečimo številna rakasta obolenja. Ulovimo jih dovolj zgodaj. Zato, ker smo dostopni. Pri nas pacientko v ambulanti v celoti ginekološko obdelamo. Imamo nizko splavnost, nizko perinatalno umrljivost, nizko maternalno umrljivost, povsod smo pod evropskim povprečjem – v pozitivnem smislu. Rak na materničnem vratu se nam je s programom ZORA od leta 2003 razpolovil. Rakasta obolenja ugotovimo v predrakasti stopnji, ko jih je s preprostimi metodami mogoče popolnoma pozdraviti. Moramo se pohvaliti – primarna ginekologija daje dobre rezultate in bi jo bilo škoda izgubiti,« zaključi Mojca Grebenc.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.
