Če zjutraj komaj zlezete iz postelje, čez dan zehate in si, ko segate že po peti skodelici kave, želite, da bi vam srce utripalo z več moči, je dobro pri zdravniku preveriti, kaj se dogaja z vašim krvnim tlakom. Včasih so lahko namreč v ozadju bolezni, denimo motnje spanja, bolezni presnove ali zmanjšano delovanje žleze ščitnice. Krvni tlak ugotavljamo z dvema vrednostma – sistoličnim in diastoličnim tlakom, denimo 120/80, oziroma z močjo, s katero srce požene kri po žilah, in z močjo, s katero pride kri nazaj v srce. Odločilna je prva, višja številka. Če je ta pri moških pod 115 in pri ženskah pod 100, je krvni tlak nizek.
Pogostejši je pri ženskah
K nizkemu krvnemu tlaku so nagnjene predvsem visokorasle, vitke ženske. Pri njih so mišice in vezivna tkiva slabše razviti in tudi zaradi tega tlak v ožilju pada. Nizek tlak tudi pogosteje prizadene starejše ljudi, preprosto zato, ker njihov krvni obtok ni več dovolj obremenjen. Nizek krvni tlak imajo tudi nosečnice, menda kar vsaka tretja, saj se v nosečnosti spremeni celotno delovanje ženskega organizma, kar pa, če so vrednosti pod 90/60, ni dobro niti za plod niti za žensko. Maternica je namreč slabše prekrvljena in plod dobi manj kisika, zato je tveganje za prezgodnji porod in splav večje. Ginekologi svetujejo več sprehodov oziroma lahkotnega športa, zdravil pa običajno ne. Moški imajo, nasprotno, po navadi močnejše mišičje, ki pritiska na krvne žile. Zato imajo tudi pogosteje zvišan krvni tlak.
Učinek bele halje
Pogosto se zgodi, da zdravnik v ambulanti nameri višji tlak, kot je sicer značilen za nas, saj smo v ordinaciji vznemirjeni. Če ste glede teh meritev v dvomih, kupite merilnik krvnega tlaka in si tlak pogosteje merite doma. Upoštevajte, da čez dan niha; opoldne je denimo nižji kot zjutraj.
Je nizek krvni tlak nevaren?
Marsikateri zdravnik prenizkega krvnega tlaka ne jemlje dovolj resno, ker nas ne ogroža tako kot visok, ki je sprožilec mnogih srčno-žilnih bolezni. In vendar lahko tudi prvi sproži možgansko kap, saj kri ni dovolj »pretočna«, ker jo srce po žilah potiska s premajhno močjo. To pa ustvarja bližnjico za krvne strdke. Možgani poleg tega dobijo premalo krvi in kisika. Tako lahko ob prenizkem tlaku omedlimo, pademo in se poškodujemo. Zlomi kosti ob padcu, zlasti pri starejših, zaradi prenizkega krvnega tlaka niso redkost.
