Pišete, da lahko že samo z dihanjem popravimo svoje zdravstveno stanje, se umirimo, ogrejemo … Da so stare civilizacije to poznale, mi pa mislimo, da dihamo vendar samodejno. A očitno vsaj v enem primeru še vemo, kako zelo pomembno je dihanje: pri porodu!
Res je, dolgi vdihi in izdihi umirijo telo. Ko umirite telo, se poveča prekrvitev. Pretok krvi poveča moč mišic. Porod je zelo boleč, zato je pomembno, da tudi z dihanjem pomagamo telesu, da se lažje spopada z nalogo, ki jo ima. Še posebej pa je bilo to pomembno nekoč, ko še niso imeli zdravil, s katerimi bi lajšali bolečino. Nekaj znanja o dihanju je ostalo z nami. Tudi pravilo, da zadržite sapo in štejete do deset, preden se odzovete v neki stresni situaciji. Kaj se takrat zgodi v telesu? Na ta način povečate koncentracijo ogljikovega dioksida in sprostite telo, postanete mehkejši.
Ko ste raziskovali dihanje, ste ugotovili, da so naši predniki dihali pravilno, pred slabimi 500 leti pa se je to spremenilo. To ste ugotovili na podlagi zob – nekoč so imeli naši predniki povsem ravne zobe, v zadnjih stoletjih pa so ti vse bolj krivi zaradi napačne prehrane, to pa otežuje dihanje. Ali to pomeni, da danes niti novorojenčki ne dihajo pravilno?
Strokovnjaki so mi povedali, da kar 90 odstotkov populacije trpi zaradi neke vrste disfunkcije dihanja. Novorojenčki večinoma dihajo pravilno. Tako kot pravilno dihajo psi, levi, vse druge živali. Težave se začnejo, ko dojenčku trebušček stisnemo v plenice, ko začnejo otroci oponašati našo držo, ko imajo utesnjujoča oblačila, ko morajo v šoli sedeti pol dneva … Čez dan, ko sedijo in igrajo, na primer, videoigre, začnejo izgubljati povezavo z dihanjem. Nekateri novorojenčki pa se zdaj tudi že rodijo deformirani, ker so imele matere apnejo pri spanju ali težave z dihanjem. Tako niso dobili potrebnega kisika, zato se njihovi obrazi ne razvijajo tako polno, kot bi se sicer. Že pri plodu se lahko vidi deformacija obraza! Tega ne boste opazili pri primitivnejših ljudstvih, ki še vedno živijo kot lovci, v plemenskih skupnostih. Tam, kjer ni sodobne tehnologije, nihče nima težav z astmo! Nihče nima bolezni dihal. Nihče nima hipertenzije ali bolezni srca in vsi dihajo skozi nos! Tam imajo še vedno vsi popolnoma ravne zobe.
Bi torej lahko danes še dobro dihali – ne da bi o tem razmišljali – če bi živeli sredi narave, ali so naši obrazi zaradi prednikov, ki so se nepravilno hranili in dihali, že preveč deformirani tudi genetsko?
Že v maternici lahko vidite, da ima plod drugačno okostje, kot so ga imeli naši predniki. Videl sem 300 let stare plodove, ki so imeli drugačno čeljust. Ampak to seveda ne pomeni, da se tega ne da popraviti – vsaj do neke mere. Jesti moramo hrano, ki jo žvečimo – tako naša čeljust raste. To je namreč kost, ki se edina lahko poveča tudi še v odrasli dobi, sam sem dokaz za to! Treba pa je vedeti, da je v osnovi 90 odstotkov naše hrane premehke, tako da je treba na jedilnik uvrstiti več surove hrane – grizljanje korenčka je, na primer, dobro za razvoj čeljusti.
Ali tudi žvečenje žvečilnih pomaga?
Žvečilni gumi je za ljudi, ki nimajo težav s čeljustnimi sklepi, kar je danes zelo pogosto. Kup ljudi vam bo reklo, da jim poka v sklepu, kadar grizejo. Težave imajo zaradi zobnih aparatov. No, ti ljudje ne bi smeli žvečiti … Sicer pa je lahko žvečenje koristno – ne samo žvečilnega gumija, tudi surove hrane.
Dihanje ste začeli raziskovati, ker ste imeli težave z zdravjem, vendar niti zdravniki niso dolgo vedeli, da je vaša osnovna težava slabo dihanje.
Res je, pogosto zdravstvenih težav ne povezujemo z dihanjem, čeprav je prav to osnovni problem. Astma je, recimo, posledica težav z dihanjem. Napadi panike so pogosto povezani z dihanjem. To torej večinoma ni psihološki problem. Emfizem je očitno težava z dihanjem. Tudi alergije so povezane z dihanjem … Sicer pa nimate česa izgubiti, če poskusite tehnike dihanja skozi nos in kakšne dihalne vaje. Tu ni negativnih stranskih učinkov. Ali bodo dihanje skozi nos in vaje z upočasnjenim dihanjem zmanjšali nekatere simptome vaših kroničnih težav? Ja, bodo, kar poskusite!
Omenili ste, da dobro dihanje pomaga pri zdravstvenih težavah, celo pri preveliki telesni teži. Kako je to mogoče?
Velika večina kroničnih bolezni danes so bolezni kroničnega vnetja. Recimo, 95 odstotkov je vnetnih bolezni, ki jih lahko povzroča hrana, ki jo zaužijete, večinoma pa je to posledica nizke ravni stresa ves dan in vso noč. Pri tem ni tako pomembno, ali gre za fizično obliko ali psihični stres. Stres je stres, saj telo ne pozna razlike med čustvenim stresom – jezen sem na svojega šefa – ali fizičnim – imam poškodbo. Na stres se odzove na enak način, in to je v ozadju večine sodobnih bolezni. Zato je pomembno, da dobro dihamo, saj nas dihanje umiri, sprosti in tako zmanjšamo stres. Zato tudi deluje metoda Williama Hoffa, ki je delal z bolniki z avtoimunskimi boleznimi. Ljudje so po nekaj tednih izpostavljenosti mrazu in pravilnega dihanja ozdraveli. Res je težko verjeti, ampak ima smisel. Vse vnetne bolezni so povezane s stresom in zato dihanje pomaga. In kako torej vemo, da ne dihamo prav? Če dihate skozi usta, je to napačno. Podnevi lahko spremljamo, kako dihamo, kaj se je dogajalo ponoči, pa vidimo zjutraj: če se zbudimo s suhimi usti, je zelo verjetno, da smo dihali skozi usta in ne skozi nos, tako da je dobro, da si usta pred spanjem zalepimo, da se tako naučimo dihati skozi nos tudi med spanjem.
Je še kak pokazatelj, da ne dihamo dobro?
Poskusite zadržati dih. Če zdržite brez vdiha 40 sekund, je to dober znak. Če pa ne zdržite prav dosti, to ni dobro. Seveda se morate najprej umiriti, ko delate tak poskus. Če boste nervozni, če boste prej pojedli, na primer, čokolado, bo to vplivalo na slabši rezultat. Ampak če zdržite, ko ste umirjeni, 40 sekund, je to kazalnik zdravja. Sicer pa je lahko nekaj narobe z vašo občutljivostjo za ogljikov dioksid. Kar preverite, kako dolgo bo zdržal tak poskus nekdo z astmo ali napadi panike. Po nekaj sekundah bo odnehal! Enako so ugotovili pri covidu: tisti, ki niso zadržali diha, so imeli večje možnosti za najhujše simptome. To mi je potrdil tudi svak, ki je kot zdravnik nujne medicinske pomoči delal eno leto na oddelkih z bolniki s covidom. Povedal mi je, da je vsak od bolnikov imel veliko težav: čezmerno telesno težo, avtoimunske težave, visoko starost. To so osnovni pogoji, a poleg tega vsi dihajo disfunkcionalno. A tudi zadržati zrak se lahko naučimo. Tehnike so poznali že starodavni Kitajci. Sicer pa imate potapljače, ki zadržijo dih za devet minut. To pomeni, da si tudi prilagodijo srčni utrip. Najin utrip je zdaj verjetno okoli 60 udarcev na minuto, morda 70 ali celo 80. No, potapljači so se naučili, da imajo utrip sedem udarcev na minuto! Torej so sposobni upočasniti metabolizem, da ne porabijo toliko kisika. A 40 sekund je več kot dovolj. In seveda lahko do tod pridete postopno. Prvi dan zadržite do 10, če vam je toliko še udobno, in potem postopoma napredujte. Ko boste prišli do 20 sekund, boste opazili, da ste vse bolj sproščeni.
Sicer pa pravite, da je optimalno dihanje, kadar od pet do šest sekund vdihujemo zrak skozi nos in ga prav tako dolgo izdihujemo. Ali bi tako morali dihati ves dan?
Ne, ne, to velja le za določeno obdobje dneva. To je čas, ko telo počiva. Vemo, da se pri tem dihanju srčni utrip zniža in celo telo se sprosti. A seveda imamo tudi obveznosti, ne moremo ves dan počivati. Dovolj je, če tako dihate 20 minut na dan.
Ugotovili so, da so vse molitve v različnih religijah prilagojene prav takemu dihanju … Ni čudno, da se verniki po molitvah počutijo bolje.
Tako je. No, če delamo take vaje, bo pravilno dihanje postalo navada, in v tem je bistvo. Saj vendar nočete hoditi naokoli in razmišljati samo o tem, kako dihate. Osredotočiti se moramo, da se bomo naučili pravilno dihati, potem pa to postane navada in lahko na to spet pozabimo ter ostanemo zdravi. A če imate slabo navado 30 let, se je je res težko znebiti … Sam ne razmišljam več o dihanju skozi nos čez dan, saj je postalo navada, ponoči pa si še vedno zalepim usta, saj imam slabo obrazno strukturo in se mi usta odprejo, ko ležem. To je zato, ker sem kot otrok nosil aparat za zobe. Moja žena pa ne potrebuje selotejpa, saj vedno lepo diha skozi nos.
Dihanje skozi usta je škodljivo, saj se zrak v nosu prefiltrira in ogreje, preden pride do pljuč, kar je menda zelo pomembno.
Tako je. Če je zrak mrzel, bo vzdražil pljuča. V pljuča bo prišlo več škodljivih snovi. In pazite – številni zobozdravniki so mi potrdili, da vzrok za nastanek kariesa številka ena ni sladkor, ampak sprememba pH v kislosti, ki se zgodi, če dihamo z odprtimi usti! V takem kislem okolju bolje uspevajo bakterije, ki povzročajo karies.
Kaj pa dihanje skozi maske, ki jih zdaj nosimo zaradi preprečevanja epidemije?
Merilniki kisika v krvi so pokazali, da ni nobene razlike. Je pa težava prav to, da zdaj še več ljudi diha skozi usta, ker naj bi zaradi mask težje dihali skozi nos. Mislim, da maske prepuščajo dovolj kisika, težava je lahko edino v kemikalijah, s katerimi so bile obdelane.
Na predstavitvi knjige ste omenili, da so učinki dobrega dihanja podobni učinkom viagre.
Dr. Lewis, Nobelov nagrajenec, je dolgo preučeval dušikov oksid in rezultati so osnova za zdravila, kot je viagra. Eden od načinov, kako ta zdravila učinkujejo, je sproščanje, saj telesu omogočajo, da sprosti več dušikovega oksida. Dušikov oksid namreč opravlja številne funkcije v telesu, med drugim širi krvne žile in povečuje pretok krvi, kar zdravilom omogoča učinek. To pa lahko dosežete tudi s prehrano in z dihanjem skozi nos, če zraven še mrmrate!
Proučevali ste religije, starodavne rituale … in ugotovili, da so upoštevali idealen dih.
Joga, na primer, obstaja že pet tisoč let in od začetka to ni bila vadba, temveč je bilo bistveno prav dihanje. Veliko razlogov je, zakaj se moramo znova učiti dihati, saj smo zaradi industrializacije to pozabili. Lovec v Tanzaniji gotovo ne izvaja dihalnih vaj, ni mu treba brati dietnih knjig, jemati dodatkov vitamina D, tudi ne šteje 10.000 korakov na dan, ker vse to že počne oziroma ima. Kadar ste v naravi, teh stvari ne potrebujete. Jogo so razvili, ker niso več živeli tako v stiku z naravo. Enako kot Kitajci čigong. Saj veste, da či pomeni dih, gong pa delo! Tudi pri krščanstvu so molitve prilagojene pravilnemu dihanju – v ruski pravoslavni cerkvi je to še posebej izrazito.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
