Onesnaženost zraka je pomemben okoljski vzrok prezgodnje umrljivosti v Evropski uniji, saj vpliva na kar 400 tisoč prezgodnjih smrti na leto, pri nas pa 1700!
Od tega po nekaterih ocenah v Evropi na leto od 40 tisoč do 130 tisoč ljudi umre zaradi posledic izpostavljenosti zunanjemu zraku, onesnaženemu zaradi prometa. »Dosedanje raziskave kažejo, da je ocenjeno število umrlih in obolelih zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku prenizko, saj temelji na rezultatih raziskav, v katerih se je proučeval le kratkotrajen učinek onesnaženja,« je mogoče razbrati iz aktualnega poročila o zadnjih meritvah dušikovega dioksida v Ljubljani, katerega avtorja sta Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Inštitut za zdravje in okolje.
Od astme do zapletov med nosečnostjo
Nevladni organizaciji nadalje v svojem poročilu navajata, da domače in tuje epidemiološke raziskave kot najpogostejšo zdravstveno posledico dihanja onesnaženega zraka omenjajo bolezni dihal, kot so astma, kronični bronhitis, alergično obolenje zgornjih dihal in akutni respiratorni simptomi. »Od opazovanih izidov so v povezavi z onesnaženostjo zunanjega zraka pogosto obravnavane tudi bolezni obtočil. Novejši trend v ocenjevanju vpliva onesnaženega zunanjega zraka na zdravje pa predstavljajo povezave z boleznimi živčevja, presnovnimi boleznimi in zapleti med nosečnostjo (porodna teža in nedonošenost otroka),« so zapisali v poročilu.
V besedilu, kjer so predstavili meritve in razdelali problematiko onesnaženja z dušikovim dioksidom (NO2) v Ljubljani, so zapisali tudi, da je kraj bivališča v bližini prometnih cest pomemben dejavnik ranljivosti. »Tveganje za sladkorno bolezen tipa dve se pri tistih, ki živijo do 100 metrov od prometnice, poveča za 30 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki so od nje oddaljeni 200 metrov ali več,« piše v poročilu, kjer razdelajo, katere zdravstvene težave pri človeku lahko povzroča onesnažen zrak.
Onesnaženje in zdravstvena blagajna
Inštitut za zdravje in okolje in Focus sta nosilca poljudnoznanstvene kampanje Pozor: tukaj je dihanje nevarno!, v kateri so pod drobnogled vzeli onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom iz prometa. Da bi ugotovili, kako je zrak obremenjen s tem plinom, so februarja letos v okviru programa Partnerstvo za okolje in zdravje 2.0, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje v okviru programov varovanja in krepitve zdravja in ob finančni podpori organizacije Deutsche Umwelthilfe e.V., opravili meritve.
Previsoke koncentracije
»Rezultati meritev potrjujejo, da je z epidemijo covida-19 povezano zmanjšanje prometa ugodno vplivalo na kakovost zraka v Mestni občini Ljubljana. Kljub temu pa rezultati merilne kampanje vzbujajo skrb, saj je zdravju zelo škodljiv plin, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil, še vedno prisoten v previsokih koncentracijah,« izpostavljajo eno od ključnih ugotovitev.
Razlagajo, da po trenutnih ocenah promet v povprečju prispeva 50 odstotkov h koncentracijam dušikovega dioksida v zunanjem zraku, vendar med posameznimi mesti in regijami obstajajo velike razlike. »Merjenje onesnaženosti zraka z NO2 nam pokaže stopnjo onesnaženosti zaradi prometa, predvsem dizelskih vozil, ki so glavni vir NO2. Onesnaženost z dušikovim dioksidom je najvišja ob bolj obremenjenih cestah, ob katerih živi in se premika več tisoč prebivalcev, ki so tako izpostavljeni visokim vrednostim onesnaževala. V Ljubljani je sicer edino merilno mesto, ki meri koncentracije NO2, v okviru državne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka, na križišču Vošnjakove ulice in Tivolske ceste, a je nekoliko odmaknjeno od prometne ceste. Meritve izpred dveh let so pokazale, da to ni lokacija, kjer so koncentracije NO2 v Ljubljani najvišje,« so dejali avtorji raziskave.
Kako je drugod po mestu
Med 1. in 22. februarjem letos sta organizaciji s člani in prostovoljci na 156 lokacijah (cestnih svetilkah, prometnih drogovih in podobno) v Mestni občini Ljubljana namestili merilnike, tako imenovane difuzivne vzorčevalnike, da bi izmerili koncentracije zdravju škodljivega dušikovega dioksida. »Analize meritev so pokazale, da so bile na desetih lokacijah povprečne vrednosti v merilnem obdobju višje od 40 mikrogramov na kubični meter, kolikor znaša letna mejna vrednost NO2 za zaščito zdravja ljudi. Kot najbolj kritične lokacije z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se izkazale naslednje, ki si sledijo od najvišje do najnižje izmerjene koncentracije NO2: podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most, križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu, nadvoz čez avtocesto A1 na Zaloški cesti, Drenikova cesta pri GIB-u, križišče Zaloške in Grablovičeve ceste v bližini železniške postaje Vodmat in klinik UKC Ljubljana, križišče Litostrojske in Celovške ceste pri trgovini DM in Roška cesta pri Srednji ekonomski šoli Ljubljana.«
Da ga je preveč, je dejstvo
Čeprav so vremenske razmere služile v prid nižji vrednosti NO2 in se je zaradi ukrepov za omejevanje epidemije covida-19 promet zmanjšal, v Focusu in na Inštitutu za zdravje in okolje ocenjujejo, da so rezultati februarskih meritev skrb vzbujajoči. »Na kar 137 od 148 lokacij je bila namreč povprečna izmerjena koncentracija NO2 v merilnem obdobju višja od 20 mikrogramov na kubični meter, kar pomeni, da je bila onesnaženost zraka s tem plinom bolj ali manj škodljiva za zdravje ljudi,« izpostavljajo.
Posebno ranljivi otroci, nosečnice in starejši
Tomaž Gorenc z Inštituta za zdravje in okolje ob tem pove, da je Svetovna zdravstvena organizacija napovedala, da bo letos spremenila zastarele smernice in bo prišlo do znižanja letnih mejnih koncentracij NO2 za zaščito zdravja ljudi s 40 na 20 mikrogramov na kubični meter. »Novejše epidemiološke raziskave namreč kažejo, da se škodljivi učinki na zdravje kažejo že pri 20 mikrogramih na kubični meter, posebno pri otrocih, nosečnicah, nedonošenčkih, starejših ljudeh in ljudeh s pridruženimi boleznimi (na primer respiratorna obolenja). V tem kontekstu moramo intepretirati tudi rezultate naših meritev NO2, ki smo jih izvedli v času nekoliko zaostrenih epidemioloških ukrepov, a so vseeno pokazali visoke vrednosti tudi v bližini izobraževalnih in zdravstvenih ustanov,« je poudaril Gorenc.
