Če želimo ohraniti svoje možgane vitalne, hitro misleče, povezujoče in analizirajoče, jih moramo ohranjati aktivne, enako kot mišice po vsem telesu, če ne želimo izgubiti kondicije. Nevroznanstveniki trdijo, da je odlično orodje za krepitev možganov tudi učenje tujega jezika, saj možgani dvojezičnih ljudi delujejo učinkoviteje. Znanje in stalna uporaba drugega jezika, ki se začne v zgodnjem otroštvu, lahko namreč znatno vplivata na upad miselnih funkcij možganov. Dvojezični ljudje dokazano pozneje zbolijo za alzheimerjevo boleznijo; odstotek bolnikov je bistveno nižji od oseb, ki obvladajo zgolj materni jezik.
Dvojezični se odzivajo hitreje
Znanje in stalna uporaba drugega jezika, ki se začne v zgodnjem otroštvu, lahko znatno vplivata na upad miselnih funkcij možganov. Dvojezični ljudje dokazano pozneje zbolijo za alzheimerjevo boleznijo; odstotek bolnikov je bistveno nižji od oseb, ki obvladajo zgolj materni jezik.
Dr. Brian Gold z univerze v Kentuckyju je s poskusom dokazal, da ljudem, ki že od otroštva govorijo dva jezika, kognitivne funkcije počasneje upadajo kot enojezičnim. V poskusu so sodelovali starejši ljudje, stari od 60 do 68 let, razdeljeni v dve skupini. V prvi so bili tisti, ki so že od otroštva dvojezični, v drugi pa enojezični. Oboji so dobili preprosto nalogo, ki je preverjala njihovo sposobnost hitrega preklapljanja in pozornosti, spretnosti, ki s starostjo izginjata. Najprej so morali s pritiskom na gumb določiti obliko predmeta na fotografiji, nato še barvo. Rezultati so pokazali, da so se dvojezični ljudje hitreje odzvali kot enojezični.
Več rezervne moči v možganih
Gold je nato analiziral še slike možganov in ugotovil, da so možgani enojezičnih starostnikov pri nalogi delali z večjo težavo, pri dvojezičnih pa so delovali učinkoviteje. Znanstveniki domnevajo, da so možgani dvojezičnih ljudi ves čas izpostavljeni izbiri med dvema možnostma, kar pripelje do tega, da se sčasoma v možganih povečuje učinkovitost odzivanja, tudi kadar ne gre za jezik. Menijo tudi, da imajo dvojezični ljudje več rezervne moči v možganih, kar se v poznejšem življenjskem obdobju izravna s starostjo povezanim upadanjem spomina in razmišljanja.
