Dihalni sistem je podoben na glavo postavljenemu drevesu. Zrak najprej vstopi v usta in nos, potem pa pot nadaljuje proti sapniku. Ta cev se takoj zatem vilasto razcepi v dve veji, ki oskrbujeta pljučni krili, pravimo jima sapnici. Ti veji se razcepita v štiri, potem v osem vej, na koncu pa je v vsakem krilu več sto tisoč vejic, ki jim pravimo bronhiji. Podaljški bronhijev imajo na koncu pljučne mehurčke oziroma alveole, ki so kakor listi na koncu vej. V zdravih pljučih je več sto milijonov alveol. Vsak tak mehurček je prekrit s tanko plastjo tekočine, ki pomaga pri dihanju, saj poskrbi, da alveole ostanejo odprte, kar omogoči sprejem kisika in izločanje ogljikovega dioksida.
Najpogostejši pljučni bolezni
Astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) sta kronični bolezni dihal, ki pomembno vplivata na kakovost življenja ter obolevnost in umrljivost v številnih državah po svetu. Astma se pojavlja pri 10 odstotkih otrok in pet odstotkih odraslih ter je pogosto povezana z drugimi alergijskimi boleznimi, kot sta alergijski rinitis in konjunktivitis. Glavni simptom bolezni je težko dihanje, ki ga lahko sprožijo telesni napor, okužba dihal ali stik z alergenom. Za obvladovanje bolezni se uporabljata dve vrsti zdravil: preprečevalci in olajševalci. Bolnik jemlje preprečevalce vsak dan v takih odmerkih, kot jih je predpisal zdravnik. Olajševalce pa bolnik uporablja ob nenadnih (akutnih) poslabšanjih. KOPB pa je kronično obolenje dihal, za katero so značilni stalno zmanjšan pretok zraka, kratka sapa, kroničen kašelj in povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. KOPB prihaja počasi, tiho in vztrajno in je predvsem bolezen kadilcev, razvije pa se tudi ob prisotnosti nekaterih drugih dejavnikov, kot so prah in kemične snovi, onesnaženost zraka v zaprtih in slabo prezračenih bivalnih prostorih, onesnaženje zunanjega zraka in podobno. Osnovna pri zdravljenju KOPB so zdravila, ki širijo dihalne poti, tako imenovani bronhodilatatorji, v hujših primerih pa zdravniki predpišejo še trajno zdravljenje s kisikom na domu.
Koronavirus in pljuča
Tudi bolezen, o kateri se te dni največ govori, predstavlja veliko nevarnost za pljuča. Okužbo spodnjih dihal lahko spremljajo samo simptomi, kot so kašljanje in izkašljevanje, pri čemer virus ostane samo v sluznici dihal in kakšne večje škode ne povzroči. Lahko pa virus nadaljuje pot v pljuča in prizadene pljučno tkivo, saj napada pljučne mešičke in jih poškoduje. Koronavirus lahko najprej okuži zgornji respiratorni trakt (nos, sinuse, žrelo) in do svojega želenega cilja, pljučnih mešičkov, potuje nekaj dni. Virusno pljučnico, ki je posledica takšnega obolenja, lahko imunski sistem ustavi in oboleli začne okrevati, pri določenem številu ljudi (precej večjem kot pri virusu gripe) pa pljučnica napreduje, telo je ne zmore ustaviti oziroma se dogaja celo, da je imunski odziv tako močan, da lahko že ta povzroči škodo v pljučih. V njih se nato ob napredovanju vnetja, ki ga je povzročil virus, začnejo mašiti majhne dihalne poti med pljučnimi mehurčki. Čeprav se nekaj podobnega dogaja tudi pri običajni pljučnici, imajo pljuča po navadi dovolj rezerve, da jo ljudje preživijo brez hujših težav. Pri huje obolelih pa lahko vnetna tekočina zalije pljuča v vsega nekaj urah in brez pomoči respiratorja ne morejo več dihati. Zaradi škode, ki jo virus povzroči v pljučih, lahko nato okrevanje traja tudi več tednov.
