Naše celice pomlajujejo nekatere biološke snovi v živilih, ki so nujne za dobro telesno in umsko počutje, pa tudi za vrhunsko zmogljivost možganov. Za ohranjanje mladosti in vitalnosti pozno v starost, pravi, moramo čim več narediti že po 35. letu starosti, a nikoli ni prepozno! Razkrila je skrivnost prehrane vitalnih stoletnikov, kako preprečimo demenco, kakšna hrana nas pomlajuje spomladi ter katera živila nas v teh dneh najbolj krepijo in varujejo pred virusi. Poznate recept za t. i. babičino kokošjo juho dr. Stephena Rennarda, ki pomaga pri prehladu, kašlju in slabem počutju?
»Vsa skrivnost mladosti je v naših celicah. Nekatera živila jih pomlajujejo in obnavljajo, pa varujejo pred prostimi radikali in vsiljivci. S hrano je mogoče vplivati na boljšo zbranost, miselno vztrajnost, okrepiti spomin, popravljati glavobole in migrene, nespečnost in depresije. Mnogi so prepričani, da je po 65. letu vsega konec. A raziskave kažejo, da je mogoče z redno, uravnoteženo in mešano prehrano, v kateri so vse hranilne in zaščitne snovi živalskega in rastlinskega izvora, ohraniti relativno mladostnost in dober imunski sistem tudi v pozni kronološki starosti. Mladosti v telesu ne merimo z leti in gubicami, temveč z ustvarjalno energijo, voljo, zagnanostjo in vztrajnostjo, da izpolnimo cilje. Mladost je torej v krvi, ki po žilah s kisikom oplaja vse celice našega telesa, iskri možgane, budi želje in veselje, krepi mišice in kosti, gladi našo kožo. Vse to je mogoče! Skrivnost mladosti v telesu je v gibanju, radosti nad življenjem in – v hrani. V skrbi za popolno paleto hranil, s katerimi pomlajujemo naše celice, jih varujemo in oskrbujemo z gorivom, da lahko ustvarijo dobro življenjsko energijo,« pojasnjuje Marija Merljak, kako lahko mladost v telesu ohranite ali si jo povrnete.
V celicah nastaja življenjska energija
»Prožen kolagen je nujen za mladostno gibljivost, počutje in videz, saj je vezivno tkivo med mišicami in kostmi, v stenah žil, želodca ter črevesja in kože. Za obnovo in nastanek kolagena potrebujemo predvsem tri aminokisline: lizin, prolin in glicin. Zaužijemo jih z mlekom, sirom, ribami, perutnino, govedino, jagnjetino in stročnicami. Za njihovo presnovo v kolagen potrebujemo še mineral cink ter vitamina C in E.«
»Naše celice se nenehno obnavljajo in s tem vsi organi; odmirajo in nastajajo. Pri mladih, odraščajočih organizmih nastaja veliko več celic, kot jih odmira, zato organizem raste. Pri odraslih se celice le številčno obnavljajo. Vsako sekundo odmre okrog deset milijonov starih celic in približno toliko nastane tudi novih. V nasprotju s staranjem je torej mladost v telesu sposobnost celic, da se v celoti ali skoraj v celoti do potankosti prekopirajo in zamenjajo. Čim popolnejša in natančnejša je preslikava celic in s tem vijačnic DNK ter genov, tem dlje bomo ohranjali mladost v telesu. Staranje telesa je torej v nekem pogledu vse večja nezmožnost celic, da bi se v celoti in povsem obnovile ter pri tem tudi popravljale nepopolne in slabe preslikave. Vzrokov za to je veliko. Mednje sodijo pretirano sončno sevanje, strupeni kemični hlapi, pa tudi strupi, ki nastanejo pri celičnih procesih, zlasti prosti radikali pri oksidaciji. Negativen vpliv ima tudi dolgotrajen in obremenjujoč stres, prav tako nam škodijo pomanjkanje spanja, ponočevanje, kajenje, uživanje alkohola in pretirano pitje kave, škodljiva poživila ter slabe prehranske navade.«
Nukleinske kisline za popravilo
A z nekaterimi živili je celo mogoče pospešiti obnavljanje celic! »Za popravilo celic in s tem preprečevanje celičnega staranja potrebujemo živila, ki vsebujejonukleinske kisline. Te pospešujejo obnovitvene procese celic v telesu. Če jih ni dovolj, se presnovni proces zmanjša na okrog 70 odstotkov normalnega in postanemo utrujeni. Veliko nukleinskih kislin je denimo v fižolu, grahu in česnu.«
Po 35. letu čim več grenčin!
»Po 35. letu je pri večini opazno zmanjševanje želodčne kisline. To vpliva na nepopolno prebavo beljakovin, posledično pa povzroča napenjanje in slabo počutje. Rešitev je, da uživamo čim več grenčin, ki spodbudijo večje izločanje želodčne kisline. Jejmo grenke solate, radič, rukolo, endivijo, regrat, in to pred glavno jedjo oziroma mesnim obrokom. Solate naj vsebujejo fižol in jajce. Svetujem meso, stročnice, še zlasti fižol in bob, eno jajce pašne reje na dan, skuto in sirotko. Vsi živalski proizvodi morajo biti pašne reje. Če ljudje ne morejo spati, naj jedo perutnino, za vitalnost pa raje rdeče meso, ki mora biti vedno pašne in nikoli hlevske reje. Poleg tega pa ajdo za ožilje, da postanejo žile in kapilare močnejše, ter proti hemoroidom. Prav tako proso, ki poleg vitaminov B vsebuje veliko silicija, kar pripomore k večji gibljivosti in prožnosti telesa. V proseni kaši so najbolj izkoristljive aminokisline od vseh vrst žit, ne vsebuje glutena, v črevesju ustvarja alkalne razmere in spodbuja rast dobrih bakterij.«
Skrivnost vitalnih stoletnikov
»Po ugotovitvah znanstvenikov je na svetu več območij z ljudmi, ki doživijo precej višjo starost kot drugod. Za vse je poleg dolgoživosti značilno tudi to, da zelo dolgo ohranijo mladostnost telesa in duha. Ta območja so otoki Ikarija v Grčiji, Okinava na Japonskem in Sardinija v Italiji ter vznožje Kavkaza, Loma Linda na jugu Kalifornije, Nicoya na Kostariki. Medicinske ugotovitve kažejo, da Okinavci uživajo raznovrstno hrano iz nabora 206 živil in začimb. V povprečju na dan pojedo 18 živil iz tega nabora in vsaj sedem je različnih vrst sadja in zelenjave. Trikrat na teden jejo ribe in dvakrat na teden svinjino. Beli riž dopolnijo z ajdo in jajčnimi rezanci. Značilno je, da pojedo za tretjino manj sladkorja kot drugi Japonci, pol manj solijo in v celoti zaužijejo le 1.785 kalorij na dan, kar je dobrih 15 odstotkov manj kot sonarodnjaki. Ne najedo se do polne sitosti. Zato imajo na Okinavi manj bolezni srca, raka in vnetij. Delež dementnih je izrazito nižji od svetovnega povprečja. Večina ima visoko raven spolnih hormonov do pozne starosti in v krvi manj prostih radikalov, ki povzročajo celično starost. Za vsa območja je značilno, da tam mladi in stari ne pretiravajo s športom, temveč vstajajo zgodaj in se ves dan gibljejo, hodijo ali vrtnarijo.« Na Kreti ljudje, ki dolgo živijo, uživajo veliko divjih zelišč.
Oranžni, rdeči in vijolični plodovi za visoko starost
Mnogi znanstveniki prisegajo na sredozemsko prehrano. »Tudi sama sem prepričana o njej. Vendar je hrana samo ena od sestavin dolgoživosti. Ključ je kompleksnejši; vsebuje prehrano, gibanje, urjenje možganov, ustvarjalne življenjske cilje ter družabne, družinske in prijateljske stike in srečanja. A po novem priporočilu naj bi imel vsak na jedilniku na dan vsaj 30 različnih živil, da se hranila prepletajo med sabo. V našem okolju so živila za doseganje visoke starosti oranžni, rdeči in vijolični plodovi. Torej vsak dan jejmo korenje, rdečo peso, jagodičje, paradižnik, zlasti moški paradižnikovo mezgo, marmelade iz jagodičja, sliv, bezgovih jagod in aronije, brusnice, od 7 do 9 orehov na dan, lešnike, kot začimbo pa zelo priporočam brinove jagode. Dobro je vključevati veliko zelišč in začimb, priporočam rožmarin, timijan, lovor, kurkumo. Obvezno tudi trikrat na teden ribe.«
Demenco lahko preprečimo
»Pri demenci začenjajo tudi fizično propadati predeli v možganih, najprej tisti, ki so odgovorni za spomin in zdravo mišljenje. Vrhunski svetovni nevrologi opozarjajo, da se ji lahko izognemo. Pri dementnih bolnikih so zaznali pomanjkanja vitaminov B3 in B12, E in C ter antioksidantov in mineralov, zlasti cinka in magnezija, aminokislin ter dobrih maščob. S prehranskega vidika je krivo neravnovesje vseh hranil in zaščitnih snovi. Zato je nujno treba vzdrževati ali popraviti ravnovesje med dvema esencialnima maščobnima kislinama, alfalinolensko – omega 3 in linolno – omega 6. Nujno moramo imeti v možganih dovolj ribjih maščob oziroma DHK ali dokoheksaenoisko kislino, ki je živalska, torej ribja oblika ali frakcija omega 3. Vzrok je lahko pomanjkanje beljakovin živalskega in rastlinskega izvora. Veliko ljudi ima že v srednjih letih pomanjkanje želodčne kisline, zato beljakovin ne razgradijo do aminokislin, da bi jih telo uporabilo za nevrotransmiterje za prenos informacij med možganskimi celicami ter izdelalo 'varuhe' možganov, med njimi glutation – razstrupljevalec, karnitin – zaviralec bolezni in rastni hormon –pomlajevalec. Preprost indikator zadostne količine beljakovin oziroma aminokislin je dobro počutje.«
Sproži jo pomanjkanje vitamina B12
»Že majhno pomanjkanje vitamina B12, ki niti ni opazno pri krvnih preiskavah, lahko sproži demenco! V tesni povezanosti z B12 sta tudi folna kislina in vitamin B6. Prva zagotavlja ohranjanje duševnih sposobnosti tudi med staranjem, preprečuje in zdravi depresijo ter izboljšuje razpoloženje. Tudi vitamin B6 telo s staranjem vse manj absorbira. Med vitamini skupine B moram posebej opozoriti na vitamin B1 ali tiamin, ki vzdržuje raven acetilholina v možganih, saj zavira njegovo razgradnjo. Če nam dolgo primanjkuje vitamina B1 in holina, ki je (skupaj z B7) surovina za acetilholin, začnejo možgani postopno odmirati. Pomanjkanje B1 se pokaže kot pomanjkanje energije in vrzeli v spominu ter nadaljuje s težavami pri koordinaciji mišic. Demenca nastaja počasi. Možgani začnejo odpovedovati, ko je akumulirana škoda, povzročena zaradi prostih radikalov, dovolj velika, da je antioksidanti ne morejo več popraviti. Prosti radikali namreč nenehno napadajo vse celice telesa, tudi možganske.«
Možgani potrebujejo 80 snovi vsako sekundo
»Zelo priporočljiva živila za možgane so orehi, ki vsebujejo holin. Potrebujejo torej folno kislino, B12 in maščobne kisline omega 3 ribjega izvora. Seveda lahko uživamo omega 3 rastlinskega izvora, denimo laneno olje ali laneno seme. Vendar moramo zraven dodati lešnike in mandlje zaradi vitamina E, ki prepreči oksidacijo teh maščobnih kislin, agrume zaradi vitamin C, ki pomaga pri pretvorbi, malo bučnih semen in kakava pa zaradi boljšega delovanja encimov, ki omogočajo, da bo naše telo lahko rastlinsko obliko omega 3 pretvorilo v živalsko obliko omega 3, to je DHK! Da se bo to res zgodilo, ne smemo jesti zraven transmaščob, alkohola in prečiščenih ogljikovih hidratov, kot so beli riž, bela moka in beli sladkor. Folno kislino dobimo z zeleno listnato zelenjavo, rdečo peso in surovim korenjem. Vitamin B12 dobimo v mesu, pa tudi v jajcih. Za dober izkoristek B12 potrebujemo še B1, B6 in folno kislino, vitamine A, E in C ter kalcij. Vse to dobimo s solatnim krožnikom, na katerem imamo zeleno solato, malo naribanega korenja, malo peteršilja, eno jajce, začinjeno z jogurtovo polivko. Na koncu popijete pomarančni sok ali pojeste dve rezini pršuta. Za izboljšanje delovanja zaščitnega vitamina E za možgane je dobro v polivko dodati še dobro olje pšeničnih kalčkov, lešnikovo ali mandljevo olje, česen, peteršilj in limonin sok. Uporabimo lahko sesekljane lešnike in mandlje.«
Za možgane še kurkuma s poprom
Za izdelavo prenašalcev informacij v možganih potrebujemo samo nekatere izmed aminokislin. »Te dobimo z jajci, proseno kašo, mlekom, ribami, pršutom, ovsom, ržjo in rižem, koruzo, krompirjem, grahom, sezamom, sončničnim semenom in orehi. Za možgane potrebujemo dovolj kalcija iz mlečnih izdelkov ali rastlinskega izvora – iz suhih fig, veliko vitamina E, ki ga dobimo z oljem pšeničnih kalčkov, lešnikov ali mandljev, piti moramo veliko vode, uživati pa tudi kurkumo v kombinaciji s poprom.«
Od hranilnih snovi vsake po malem!
»Dr. Stephen Rennard, predstojnik bolnišnice za pljučne bolezni na univerzi v Nebraski, je 15 let je preučeval zdravilnost kokošje juhe. Ugotovil je, da zavre ali celo ustavi mobilnost belih krvničk, ki so najpogosteje vzrok in simptom prehlada. Te se ne morejo nabirati v pljučih, zato se umirijo simptomi kašlja, vnetja in slabega počutja. A njegova t. i. babičina juha je precej močnejša od tistih, ki so jih kuhale naše babice.«
S kakšno hrano in jedmi sama ohranja svojo vitalnost in življenjsko energijo, ki ji je ne manjka? »Vsekakor s hrano, ki ni predelana. Vedno uživam 'vsakega po malem'. A to nikakor ne pomeni, da vzamem po nekaj živil z vsake police v trgovini, temveč izbiram živila po pomenu, od beljakovin, ogljikovih hidratov, različnih maščob živalskega in rastlinskega izvora do vlaknin ter naravnih vitaminov in mineralov. Pri vsakem obroku poskrbim za preplet teh živil, da zaužijem resnično vse, kar telo potrebuje. Preprost in vsem razumljiv primer takih jedi na mojem krožniku so ričet in druge enolončnice, mineštre z veliko sestavinami, primorske jote ... Pomembno je uživati živila rastlinskega in živalskega izvora ter jih med seboj kombinirati. Dober primer so na primer ajdovi žganci ali polenta z ocvirki in kislim mlekom. Priznam, da sem odvisnica od sadja, jabolk, češenj, marelic in grozdja. Ne morem se jim upreti, jem pa seveda tudi vse drugo sadje. Poleg vsega nikoli ne pozabim na popotnico, ki mi jo je dala moja mama: 'Vse bo dobro!'«
Regrat z grenčinami prenovi organizem, jagode ščitijo možgane
»Tudi mi smo del narave. V njej vedno zraste tisto, kar je prilagojeno določenemu mescu, in prav to naše telo potrebuje. Na primer, regrat je najnujnejši zgodaj spomladi, ko potrebujemo veliko grenčin za prenovitev in poživitev organizma. Jagode so dobre za zaščito možganov. Rukola zaradi grenčin, koprive pa zaradi uravnavanja krvnega sladkorja in vitamina C. Češnje potrebujemo za večjo gibljivost telesa pred vstopom v najtoplejši del leta. Paradižnik ima poleti veliko zaščitnih snovi zoper škodljivo delovanje sončnih žarkov. Jagodičje pomaga varovati oči, kaki pa premagovati depresije. Grozdje jeseni pomaga ožilju in v zmernih količinah tudi vino. Čebulnice pomagajo pri jesenskih in zimskih prehladnih obolenjih. Zelje prečiščuje po novoletnih praznikih. Lokalna zelenjava in sadje imata prednost zato, ker sta hitro z vrta na naši mizi in so izgube snovi minimalne ali jih sploh ni.«
Hrana, ki nas varuje pred virusi
»Pred virusi nas najbolje ščiti dober imunski sistem.Ta je preplet usklajene dejavnosti organov, žlez in imunskih celic, od katerih imajo vsaka svojo nalogo. Delovanje imunskega sistema je razdeljeno na več faz, ki si po navadi sledijo. Prva faza je prepoznavanje vsiljivcev – bakterij, virusov, gliv – in za pravilno delovanje nujno potrebujemo živila s cinkom, selenom, magnezijem ter vitaminom B6. Druga faza je varovanje imunskega sistema. Tu potrebujemo pravilne maščobne kisline, vitamina C in E ter skvalen v oljčnem olju. Tretja faza je spopad z vsiljivci. Za boj z njimi so nujne prav vse aminokisline, ne samo esencialne, da telo lahko izdela protitelesa. In zadnja faza je dvig oziroma okrepitev imunskega sistema, zanjo potrebujemo dovolj zaščitnih antioksidantov iz vrst barvil v sadju in zelenjavi. V tem trenutku posebej priporočam dovolj beljakovin živalskega izvora s cinkom, kot sta govedina in jagnjetina, dovolj fermentiranih mlečnih izdelkov, kot sta jogurt in kislo mleko, obilo česna in drugih čebulnic, jagodičja in rdeče pese z manganom, korenov, torej kolerabe, vseh vrst korenja. Ne pozabimo na naraven vitamin C v sadju in zelenjavi, v citrusih, jagodičju, hrenu, peteršilju. Za imunski sistem moramo nenehno skrbeti. Te dni, ko nas ogroža koronavirus, ne moremo pričakovati, da si ga bomo takoj okrepili. Če doslej nismo skrbeli zanj, bomo potrebovali kake tri mesece, da ga zares okrepimo.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
