Dolgo časa je veljalo, da je vitamin D pomemben le za zdrave in močne kosti, zato so ga predpisovali predvsem dojenčkom za preprečitev oziroma zdravljenje rahitisa. Toda v zadnjih desetih letih je vse več znanstvenih raziskav, ki ugotavljajo, da ima njegovo pomanjkanje daljnosežnejše posledice. Številne znanstvene študije so razkrile, da pomanjkanje vitamina D povzroča vrsto zdravstvenih težav in bolezni, ki jih po navadi ne povezujemo s tem sončnim vitaminom – od alergij, slabokrvnosti in kronične utrujenosti do neplodnosti, bolezni srca in imunskih bolezni. Med običajnimi simptomi pomanjkanja so na primer bolečine v kosteh in mišicah, ki so pogosto napačno diagnosticirane kot fibromialgija, sindrom kronične utrujenosti in celo depresija. Drugi znaki, ki lahko kažejo na pomanjkanje vitamina D, so pogoste okužbe dihal in astma, imunske bolezni, ekcem in luskavica, slabokrvnost, napihnjenost in prebavne težave, celo zobna gniloba (votline) ter parodontalna bolezen in še bi lahko naštevali.
Med 10. in 15. uro
Ko govorimo o vitaminu D, v resnici mislimo na obliko D3 (holekalciferol), ki nastaja kot prohormon v koži živih bitij (ljudi in živali) po izpostavljenosti sončni svetlobi ter se nato pretvori v obliko močnega hormona. Če želimo pridobiti zdravo zalogo vitamina D, moramo vsaj nekajkrat na teden med 10. in 15. uro soncu izpostaviti obraz, roke in druge dele kože (najbolje tudi trebuh in noge) brez zaščitnih krem, saj te preprečujejo sintezo vitamina D. Sončenje zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko je sicer najprijetnejše, je skoraj nekoristno, saj so za tvorbo vitamina D potrebni sončni žarki čim bolj pod pravim kotom.
Zmerno in preudarno
Za zdravje je nekaj sončenja na najmočnejšem soncu tako vendarle koristno, vendar pri tem ne pretiravajte in se po vsaj desetih minutah namažite z zaščitno kremo ali umaknite v senco. Pri pravilnem sončenju lahko v enem dnevu ustvarimo tudi deset tisoč enot vitamina D in si tako v toplih mesecih naredimo zadostno zalogo za zimske dni brez sonca. Presežki vitamina D se namreč spremenijo v neaktivno obliko in se shranijo v telesu za popolnitev zalog v dneh brez sonca. Če smo preveč izpostavljeni soncu, se sintetiziranje vitamina D ustavi, tako da predoziranje z vitaminom D pri sončenju ni mogoče.
