Zato je ne glede na to, kako nelagodno nam je, ob prvih spremembah vedno treba obiskati zdravnika. Previdnost je potrebna predvsem v zrelejših letih, ker se takrat precej poveča ogroženost z rakom na črevesju in danki, po drugi strani pa so tudi hemoroidi predvsem zdravstvena težava starejših.
Kaj je značilno za hemoroide?
Hemoroidi ali zlata žila so žilni vozli tik ob zadnjični odprtini, ki jih zlahka zatipamo in ki nas med sedenjem na trdi podlagi pošteno žulijo, bolijo ali srbijo. Podobni so krčnim žilam na nogah, vendar za njimi trpi več moških kot žensk. Nevarnejši zaradi poznejših zapletov so notranji hemoroidi, na katere nas opozarja le občasna krvavitev. Kar precej ljudi ima hemoroide, vendar jim ti ne povzročajo nobenih težav ali pa se z njimi kar nekako sprijaznijo.
Kaj kaže na to, da se tam spodaj nekaj dogaja?
Svetlo rdeča kri pri hemoroidih se na toaletnem papirju običajno pojavi na koncu odvajanja in ni skrita v blatu. Kri v blatu terja takojšen pregled pri zdravniku. Značilen je pekoč občutek v predelu zadnjika, ki niha od zaznave toplote do vročine v zadnjičnem predelu. Pojavi se lahko tudi vnetje v predelu zadnjika, ki se kaže kot bolečina, rdečina ali toplota. Srbenje zadnjika je lahko povezano z različnimi boleznimi v zadnjičnem predelu, lahko tudi z okužbo z glistami. Pri hemoroidih se srbenje najpogosteje pojavi takrat, ko so ti povečani in izstopijo iz zadnjičnega kanala. Sledovi razmazanega blata na perilu so znak že napredovane bolezni. Zatrdline v zadnjiku se pojavijo, kadar tkivo izstopi iz zadnjičnega kanala. Te hemoroide lahko po odvajanju potisnemo kar nazaj v zadnjik. V hemoroidih lahko nastanejo tudi krvni strdki. V takem primeru je kri na toaletnem papirju temnejša.
Kako si lahko pomagamo sami?
Hemoroidom se lahko popolnoma izognemo oziroma jih hitreje pozdravimo, če bomo uživali prehrano z veliko vlakninami, ki v črevesju nabreknejo in povečajo prostornino blata. Zaprtost je najpogostejši vzrok za težave, zato se le potrudimo za dobro presnovo. Izogibajmo pa se sadju in zelenjavi, ki povzročata napenjanje, in pijmo dovolj tekočine. Tudi močno začinjeni hrani se raje odpovejmo. Po drugi strani pa ni dobrodošla niti driska, ki poveča količino blata in gibljivost črevesja. Po vsakem odvajanju blata si zadnjik umijmo z blagim milom in vodo, lahko uporabljamo tudi različne mehke in vlažilne čistilne robčke, namenjene higieni pri takšnih težavah. Ne uporabljajmo pa odišavljenih robčkov. Dobrodejne so tudi sedeče kopeli. To so lahko običajne vodne kopeli in kopeli z izvlečkom hrastove skorje. Vanjo se usedimo trikrat na dan po 15 minut. Voda mora biti segreta na 32 do 37 stopinj Celzija. V lekarnah so na voljo zdravila v obliki mazila in svečk, ki lajšajo vnetje na sluznici, preprečujejo rast in razvoj mikroorganizmov, omilijo pa tudi bolečino in srbež. Druga zdravila zdravijo morebitno krvavitev. Težave naj bi ob doslednem samozdravljenju izzvenele v tednu dni, če nimamo te sreče, pa se le napotimo k zdravniku, ki bo predpisal zdravila na recept z močnejšimi protivnetnimi učinkovinami.
