Nedavna raziskava med odraslimi Slovenci je pokazala, da v obdobju med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D. Okoli 40 odstotkov jih je imelo tako nizko serumsko koncentracijo, da bi lahko to predstavljalo določeno tveganje, kažejo izsledki raziskave. Vitamin D danes velja za »prohormon«, saj je bistven za življenje in zdravje v širšem pomenu. Kritično je predvsem jesensko-zimsko obdobje, ko je sončnih žarkov, prek katerih dodatno dobivamo omenjeni vitamin, še manj.
Njegova vloga v telesu
Vitamin D ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Študija iz leta 2006 potrjuje teorijo, da je pomanjkanje vitamina D povezano z večjim izbruhom sezonske gripe. Manj sonca pomeni manj vitamina D, kar zmanjšuje sposobnost imunskega sistema in pripomore k večji obolevnosti za nalezljivimi boleznimi. Japonska študija iz leta 2010 pa je pokazala, da je pojavnost gripe pri šolarjih, ki so vso zimo prejemali vitamin D3, dejansko manjša. Študije so pokazale tudi, da pomanjkanje vitamina D poveča predispozicijo za virusne okužbe dihal ter da višja raven vitamina D te predispozicije zmanjša. Ena od raziskav poroča, da so ženske, ki so eno leto uživale 2000 IE (internacionalnih enot) vitamina D na dan, praktično odpravile simptome prehlada in gripe.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Največ vitamina D je v ribjem olju, sardinah, lososu, tunini, jajčnem rumenjaku, mleku in mlečnih izdelkih.
Na sprehod!
Dnevnim potrebam po vitaminu D lahko na območju Slovenije med pomladjo in jesenjo zadostimo že s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu. Zmerna izpostavljenost pomeni že sprehod na prostem, če so soncu izpostavljene roke in obraz.
