Urtikarija ali koprivnica ni ena sama bolezen, gre za skupino bolezni, katerih skupna značilnost so spremembe na koži, ki jih imenujemo urtike ali koprivke. Posebnost urtik je, da izginejo najpozneje v 24 urah in se čez nekaj ur ali dni spet pojavijo. Urtikam je lahko pridruženo otekanje ustnic, vek, lic, lahko pa tudi rok in stopal, kar imenujemo angioedem. Otekanje običajno traja nekoliko dlje kot urtike – do 72 ur, in ga pogosteje kot srbenje spremlja bolečina.
Kronična spontana urtikarija
Je najpogostejša oblika kronične urtikarije. Urtike in/ali angioedem se pri kronični spontani urtikariji pojavlja brez zunanjih sprožilnih dejavnikov. Pri bolnikih traja od enega do pet let, nato se umiri. Le pri vsakem desetem bolniku traja dlje kot pet let. Bolezen ni nevarna in ne ogroža življenja, ima pa velik vpliv na kakovost življenja, saj srbež in zagoni urtik, ki se pojavljajo popolnoma nepredvidljivo, motijo spanje, dnevne aktivnosti in družbene stike. V večini primerov ostaja vzrok kronične spontane urtikarije nepojasnjen. Pri približno tretjini bolnikov je vzrok avtoreaktivnost ali avtoimunost, kar pomeni, da bolnikov imunski sistem tvori protitelesa proti lastnim snovem v koži.
Zdravljenje kronične urtikarije
Glavni cilj zdravljenja je doseči popolno odpravo simptomov. Bolezen se zdravi vzročno, da se ugotovi vzrok, sicer je zdravljenje simptomatično. Odstranijo se tudi poslabševalci bolezni, če so bili ugotovljeni. Simptomatično zdravljenje uvede zdravnik. Po potrebi lahko zdravnik predpiše tudi biološko zdravilo, ali zdravilo za zaviranje imunske odzivnosti, ali zaviralca levkotrienskih receptorjev. Trajanje zdravljenja je odvisno od poteka urtikarije.
Urtike
So vidne kot rdeče in otekle lise na koži, podobne spremembam, ki nastanejo, kadar nas opeče kopriva. Pogosto jih spremlja srbenje ali neprijeten pekoč občutek.
Kronična urtikarija
Pri teh bolnikih se nekoliko pogosteje pojavljajo tudi druge avtoimunske bolezni, denimo bolezni ščitnice, revmatoidni artritis in sladkorna bolezen tipa 1.
Simptomatsko zdravljenje
Usmerjeno je proti snovem, ki se sproščajo iz mastocitov in povzročajo nastanek urtik, torej proti histaminu ali njegovim receptorjem na žilicah in živčnih vlaknih v koži.
