Kaki raste na drevesu, ki v povprečju zraste od 3 do 15 metrov visoko. Cveti pozno spomladi, iz cvetov pa se kasneje razvijejo majhni plodovi. Sadeži so rumene, oranžne ali rdeče barve in jih obirajo med poznim septembrom in zgodnjim decembrom. Ko dozorijo, so po navadi, razen nekaterih sort (na primer kaki vanilja), zelo sladkega okusa.
Bogastvo vitaminov in mineralov
Kaki vsebuje več sladkorja kot druge vrste sadja, na primer hruške, breskve ali pomaranče. Bogat pa je tudi s kalcijem, kalijem, magnezijem, fosforjem, cinkom, železom, manganom, kromom, bakrom, jodom, selenom, vitamini A, C in skupine B, prehranskimi vlakninami ter antioksidanti.
Krepi imunski sistem
Zaradi vsebnosti antioksidanta betakarotena, ki krepi in varuje naš imunski sistem, je kaki zelo priporočljivo uživati jeseni in pozimi, ko so na pohodu številni virusi in bakterije, naš imunski sistem pa je zaradi hladnega vremena dodatno oslabljen. Naj povemo, da ima kaki kar petkrat več vitamina C kot jabolko in kar 30-krat več vitamina A, ki ugodno vpliva na oči, tkiva, kosti, dlesni, kožo in še marsikaj. Že z dvema sadežema na dan zadostimo dnevnim potrebam po tem vitaminu.
Kako izbrati kaki
Ko v trgovini izbiramo sadeže kakija, pazimo na to, da niso poškodovani in da na njih ni madežev. Najbolje je izbrati še nezrele sadeže, ki bodo nato pri sobni temperaturi dozoreli v petih do sedmih dneh, najhitreje v bližini jabolk. Najslajše sadeže prepoznamo po tem, da so zelo mehki, njihova kožica pa je nekoliko temnejše barve. Najbolje bo, če jih uživamo sveže, olupljene in narezane, ali pa v smutijih, saj v taki obliki lahko ponudijo največ za organizem koristnih snovi. Če jih boste kupili na zalogo, jih shranite na hladnem mestu oziroma v hladilniku, ko sadeže prinesete na toplo, pa jih čim prej pojejte.
