V pandemiji leta 1918 je umrlo približno 50 milijonov ljudi. Od takrat se nam ni uspelo otepsti strahu pred novim virusom.
Zemljo poseljuje sedem milijard ljudi. Upoštevaje gostoto poseljenosti in dostopnost letalskega prometa gre domnevati, da bi tak virus danes terjal veliko večje število smrtnih žrtev.
Trije primeri okužbe
S pojavom virusa opičjih koz v Veliki Britaniji pa smo priča scenariju, v katerem naslednja smrtonosna pandemija sploh ni gripa, temveč nalezljiv virus, ki se prenaša med vrstami – od divjih živali v Afriki na ljudi. Virus se je prilagajal, si prilaščal genski material drugih človeških virusov in celo našo DNK ter tako postajal še bolj nalezljiv – tako zelo, da se danes prenaša celo s kihanjem in kašljanjem.
V Veliki Britaniji so včeraj zabeležili tretji primer okužbe. Pristojni imajo pod drobnogledom vse, s katerimi je bila v stiku, 24 ur preden je zbolela.
Izbruh v Nigeriji
Opičje koze so daljni sorodnik veliko bolj smrtonosnih in bolj nalezljivih črnih koz. Simptomi so povišana telesna temperatura, glavobol in s tekočino napolnjeni mehurji na koži. Vseeno pa je v nekaterih zahodnoafriških državah beležijo zaskrbljujočo statistiko: deset odstotkov okužb je bilo smrtonosnih.
Črne koze so bile izkoreninjene leta 1980. Britanski mediji navajajo epidemiologinjo Anno Rimon z Univerze v Kaliforniji, ki svari, da bi lahko njihovo mesto z mutiranjem zapolnile opičje koze. Te naj bi se po njenih besedah "prilagajale učinkoviti replikaciji v novi ekološki niši – ljudeh". Opičje koze so v Veliko Britanijo prišle po izbruhu v Nigeriji, prvem po 40 letih. V tem času so zabeležili 152 okužb in sedem smrti.
Trenutno se za opičje koze uporablja cepivo za črne koze.
